Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 617/2001 ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CPG.617.2001 AI generated

Court dismisses enforcement request because creditor missed deadline, making debtor's debt repayment claim presumed true.

Case Number VSL sklep II Cpg 617/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court declared the enforcement order void and rejected the enforcement request because the creditor failed to respond to the debtor's objection within the statutory eight-day period. Although the creditor submitted a late response, the law presumes the debtor's claim that the debt was fully paid as true due to this procedural default. Consequently, the enforcement proceedings were terminated, and the creditor was ordered to pay the debtor's legal costs.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 1. odst. 58. čl.; 1. odst. 57. čl.: If a creditor fails to respond to an objection within the prescribed time limit, the debtor's assertion that the debt has been paid is presumed true, resulting in the dismissal of the enforcement request.

Keywords

AI generated
enforcement objection statutory time limit presumption of debt payment procedural default enforcement order revocation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi, opr. št. I Ig 98/08364-6 z dne 20.01.1999 se razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne. Upnica mora dolžnici v 8 dneh povrniti stroške ugovora v znesku 55.485,50 SIT.

[JEDRO]

Ker je upnica zamudila zakonsko določen rok za odgovor na ugovor, je s tem nastopila domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, po kateri se šteje za resnično dolžničina navedba v ugovoru, da je upničino terjatev poravnala v celoti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnica navedla, da upničina terjatev ne obstoji. Svojo obveznost naj bi namreč v celoti poravnala. Priglasila je stroške. V odgovoru na ugovor je upnica navedla, da bi morala dolžnica plačati zamudne obresti še za čas od uvedbe postopka prisilne poravnave do pravnomočnosti sklepa o potrditvi. Stroškov ni priglasila. Ugovor je utemeljen.

Po 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in izkazati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Po 8. tč 1. odst. 55. čl. ZIZ je ugovorni razlog tudi, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov.

Dolžnica je ugovarjala, da je upničino terjatev v celoti poravnala, in sicer dne 23.01.1998 prvi obrok ter dne 23.07.1998 drugi obrok. Za svojo trditev je predložila obračun obresti v znesku 5.896.213,50 SIT (priloga B4), potrdila o plačilu glavnice v znesku 33.653.134,08 SIT in potrdilo o plačilu obresti v znesku 5.896.213,50 SIT (priloga B5). Ugovor dolžnice je tako obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. V skladu s 1. odst. 57. čl. ZIZ je sodišče prve stopnje ugovor vročilo upnici s pozivom (gl. odredbo in povratnico na redni št. 8), da nanj v 8 dneh odgovori, sicer bo štelo, da so ugovorne navedbe resnične (1. odst. 58.

čl. ZIZ). Upnica je na ugovor sicer odgovorila, vendar po preteku zakonsko določenega roka. Iz povratnice pri redni št. 8 je namreč razvidno, da sta bila upnici ugovor in odredba vročena dne 09.02.1999, osemdnevni rok za vložitev odgovora na ugovor (1. odst. 58. čl. ZIZ) pa se je iztekel v sredo, dne 17.09.1999. Upnica je na ugovor odgovorila šele dne 18.02.1999, kar je razvidno iz dohodne štampiljke na redni št. 10, ter s tem zamudila zakonsko določen rok. S tem pa je nastopila tudi domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, po kateri se šteje za resnično dolžničina navedba v ugovoru, da je upničino terjatev poravnala v celoti.

Sodišče druge stopnje je zato ugovoru ugodilo, izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ). Odločitev o stroških temelji na 6. odst. 38. čl. ZIZ. Upnica mora tako dolžnici povrniti 55.485,50 SIT stroškov za ugovor, ki jih predstavljajo naslednji stroški: - za sodne takse v znesku 40.797,50 SIT (tar. št. 3/4 Zakona o sodnih taksah), - za sestavo ugovora v višini 150 točk (po tar. št. 13 v zvezi s tar. št. 21/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju:

OT)), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 13.500,00 SIT, - za obvestilo stranki v višini 10 točk (po tar. št. 33/4 OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 900,00 SIT, ter - za administrativne stroške v višini 2% od skupne cene odvetniških storitev (po 15. čl. OT) v znesku 288,00 SIT. Ni pa sodišče druge stopnje dolžnici priznalo stroškov konference s stranko, saj so le-ti zajeti v stroških sestave ugovora (gl. tar. št. 33 OT).