Enforcement court dismissed jurisdiction agreement due to missing written proof of agreement at filing.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance decision regarding jurisdiction, ruling that the enforcement court lacked authority because the creditor failed to submit the written jurisdiction agreement. The creditor had requested proceedings in Celje based on a prior agreement with the debtor, but only submitted an excerpt of account details instead of the required document. The court held that under the Enforcement Act, a jurisdiction agreement must be physically presented at the time of filing the enforcement request to be valid, thereby mandating proceedings in Novo Mesto based on general rules.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; Upnik mora predložiti listino o sporazumu o pristojnosti ob vložitvi predloga za izvršbo, sicer se pristojnost določi po splošnih pravilih.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. (drugi) točki izreka spremeni tako, da je za odločanje v pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu. Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.
[JEDRO]
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru (obrazloženega) dolžnikovega ugovora pravdni postopek vodi pred sodiščem, za katerega krajevno pristojnost sta se stranki glede konkretne terjatve dogovorili, vendar mora, če želi uspešno uveljaviti dogovorjeno krajevno pristojnost, že ob vložitvi predloga za izvršbo predložiti sodišču listino s sporazumom o pristojnosti (3. odst. 41. čl. ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v drugi točki izreka odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Celju. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da Okrožno sodišče v Celju ni pristojno, saj upnik predlogu za izvršbo ni priložil sporazuma o krajevni pristojnosti v smislu 3. odstavka 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožba je utemeljena. Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru (obrazloženega) dolžnikovega ugovora pravdni postopek vodi pred sodiščem, za katerega krajevno pristojnost sta se stranki glede konkretne terjatve dogovorili, vendar mora, če želi uspešno uveljaviti dogovorjeno krajevno pristojnost, že ob vložitvi predloga za izvršbo predložiti sodišču listino s sporazumom o pristojnosti (3. odst. 41.
čl. ZIZ). Pritožnik pravilno opozarja, da upnik takšne listine predlogu za izvršbo ni priložil, saj iz listin v spisu izhaja, da je priložil le izpisek odprtih postavk in račune (priloga A1). Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti upnikovemu predlogu glede krajevne pristojnosti, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji iz 3. odst. 41. čl. ZIZ, temveč bi moralo krajevno pristojnost sodišča, ki bo odločalo v pravdnem postopku, določiti po splošnih pravilih, v konkretnem primeru glede na sedež dolžnika (48. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ki je v Novem mestu.
Iz povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravno napačna, zato je sodišče druge stopnje dolžnikovi pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep v odločitvi o krajevni pristojnosti pravdnega sodišča spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ker je bil sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavljen in bo o zadevi dokončno odločeno v pravdnem postopku, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških dolžnika pridržalo za končno odločbo (prim.
3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).