Appeal dismissed: Right to correct execution errors requires direct impact on the debtor's rights.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the request to correct execution irregularities. The debtor argued that funds were wrongly withdrawn from a third party's account, but the court found no direct infringement of the debtor's own rights. Consequently, the court ruled that the legal interest to request correction was absent, as the alleged error did not harm the debtor's legal position.
Legislator headnote
AI generated52. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Stranka ali udeleženec ima pravico zahtevati odpravo nepravilnosti le, če je s storjeno nepravilnostjo neposredno prizadeta njena pravica.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Stranka ali udeleženec ima pravico zahtevati odpravo nepravilnosti po 52. čl. ZIZ le v primeru, če je s storjeno nepravilnostjo neposredno prizadeta njena pravica.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ne ugodi zahtevi za odpravo nepravilnosti. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da se sme izvršba dovoliti le na sredstva dolžnika in ne na premoženje tretje osebe. Pritožba ni utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 1. odst. 52. čl. določa, da lahko stranka ali udeleženec v postopku zahteva od sodišča odpravo nepravilnosti, ki jo je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe. Vendar je potrebno navedeno določilo razlagati tako, da ima stranka ali udeleženec pravico zahtevati odpravo nepravilnosti le, če je s storjeno nepravilnostjo neposredno prizadeta njena pravica.
V konkretnem primeru pa dolžnik tako v zahtevi kot v pritožbi sam navaja, da je bil sporni znesek neupravičeno trgan z žiro računa družbe C... d.o.o., Ljubljana, zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da zatrjevana nepravilnost ni posegla v dolžnikove pravice. Zato dolžnik nima pravnega interesa za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti. Glede na pomanjkanje pravnega interesa bi sodišče prve stopnje sicer moralo dolžnikovo zahtevo za odpravo nepravilnosti zavreči kot nedovoljeno, vendar s to kršitvijo (neugoditev namesto zavrženja) ni bila prizadeta nobena dolžnikova pravica, niti ni bilo dolžniku onemogočeno, da v primeru morebitnih nepravilnosti pri nadaljevanju izvršbe, ki bi zadevale njega, (ponovno) zahteva odpravo nepravilnosti.
Zato sodišče druge stopnje odločitve prvostopenjskega sodišča ni spreminjalo, saj z razlogi, ki jih je uveljavljal v zahtevi za odpravo nepravilnosti, dolžnik ne bi mogel uspeti. Ker je glede na povedano odločitev sodišča prve stopnje pravilna - vendar iz drugih razlogov - in ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo nepravilnosti, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.