Appeal dismissed; foreign legal entity defendant entitled to security for costs under ZMZPP s. 90.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment ordering the foreign legal entity plaintiff to post security for costs. The plaintiff argued that the relevant security provision no longer applied because the old statute was repealed and the new one did not explicitly mention legal entities. The court ruled that the purpose of the security rule is to protect the defendant's right to recover costs abroad, which applies equally to foreign natural and legal persons, thereby validating the lower court's order.
Legislator headnote
AI generated90. člen ZMZPP; 169. člen ZPP: The provision for security for costs in the Law on International Private Law and Procedure applies to foreign legal entities as well as foreign natural persons, as the legislative intent is to protect the defendant's interest in recovering costs abroad regardless of the plaintiff's corporate form.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
90. člen ZMZPP se nanaša tudi na situacije, ko je tožnik tuja pravna oseba.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožene stranke za plačilo varščine za pravdne stroške ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna v 30-ih dneh izkazati, da je položila na račun naveden v izreku izpodbijanega sklepa 100.000,00 SIT ter jo opozorilo, da bo v nasprotnem primeru štelo tožbo za umaknjeno. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Opozarja, da je bila določba 169. člena ZPP, ki je predvidevala položitev varščine za pravdne stroške, črtana. 90.
člen ZMZPP pa tudi ne pride v poštev, saj se ne nanaša na pravne osebe. Pritožba ni utemeljena. Pritožbena navedba, da je bil 169. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP črtan ter da zato ni pravnega temelja za določitev varščine za pravdne stroške, je zgrešena. Res je namreč, da je bila ta določba starega ZPP črtana, vendar pa razlog ni v tem, da bi želel zakonodajalec ukiniti institut varščine za pravdne stroške, marveč je le-ta urejen v drugih predpisih. Določbe o varščini je tako vseboval Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, sedaj pa jih ureja Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP (Ur. l. 56/99), ki je prej navedeni zakon v celoti nadomestil.
Res je, da ta v 90. in 91. členu opredeljuje pogoje za določitev varščine tako, da govori o tujem državljanu ali osebi brez državljanstva ter položaja, kadar je tožnik tuja pravna oseba, izrecno ne omenja, vendar pa je treba izhajati iz namena te določbe. Le-ta pa temelji na toženčevi pravici, da v primeru uspešne obrambe v pravdi lahko od tožnika zahteva povrnitev svojih pravdnih stroškov (1. odstavke 154. člena ZPP). Če pa je tožnik tujec, pa je toženec kljub uspehu v pravdi v neugodnem položaju, ker mora zahtevati izvršitev odločbe o stroških v tujini.
Namen pravila o varščini je zato zavarovanje tega toženčevega interesa s tem, da mu daje zakon pravico od tožnika zahtevati položitev varščine, iz katere bo lahko dobil povrnjene pravdne stroške, ki mu jih bo tožnik dolžan plačati po odločbi sodišča (glej tudi MZP, zakon s komentarjem). Iz povedanega pa sledi, da ni nikakršne razlike med procesnima položajema, ko je tožnik tuja fizična oseba ali pa tuja pravna oseba. Ker sta primera v bistvenem enaka, pa ju mora enako obravnavati tudi pravni red, zato se določilo 90. člena ZMZPP nanaša tudi na situacijo, ko začne tuja pravna oseba pravdo pred sodiščem v Republiki Sloveniji.
Iz navedenih razlogov so pritožbene navedbe, ki menijo drugače, neutemeljene. Ker sodišče prve stopnje ob tem ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).