Appeal allowed; first instance court wrongly applied new procedural law to a case filed before its enactment.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The lower court had rejected the plaintiff's claim because the complaint was not sufficiently substantiated, but the plaintiff had submitted a timely amendment before the oral hearing. The court ruled that the first instance judge erred by applying the new Civil Procedure Act to a case filed before its enactment, which required applying the transitional provisions of the old law instead.
Legislator headnote
AI generatedZPP 499. člen (2. odstavek); ZPP/77 332. člen (4. odstavek): When a lawsuit was filed before the enactment of a new procedural law, the transitional provisions of the old law apply, meaning a timely amendment submitted before the oral hearing cannot be used as grounds for dismissal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Ker je bila tožba v obravnavani zadevi tožencu vročena pred uveljavitvijo novega ZPP, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 318. člena ZPP, ampak določbe 332. člena ZPP/77 (drugi odstavek 499. člena ZPP). Dejstvo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, zato v obravnavani zadevi ni moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) zavrnilo tožbeni zahtevek v obravnavani zadevi, ker tožnik kljub pozivu sodišča tožbe ni popravil oz. dopolnil tako, da bi iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Zoper takšno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pravočasno pritožuje tožnik. V pritožbi pojasnjuje, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz navedb tožbe ni izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka; tožnik pa je tudi v roku (10.4.2000) poslal sodišču dopolnitev oz. popravek tožbe.
Pritožnik zato predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku. Pritožba je utemeljena. Tožba je bila v obravnavani zadevi vložena 24.11.1997, tožencu pa vročena 27.1.1998. Glede na prehodno določbo drugega odstavka 499. člena ZPP se v primeru, ko je bila tožba vročena pred uveljavitvijo tega zakona (torej pred 14.6.1999), ne uporabljajo določbe 318. člena ZPP, ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih. Sodišče prve stopnje torej v obravnavani zadevi ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 318.
člena ZPP, ampak določbo 332. člena zveznega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur. l. SFRJ št. 4/77 s spremembami in dopolnitvami). Po določbi četrtega odstavka 332. člena ZPP/77 v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožba pa na naroku ni bila spremenjena, sodišče izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne. Izpodbijano sodbo bi torej sodišče prve stopnje lahko izdalo le, če bi bili izpolnjeni pogoji iz 332. člena ZPP/77; torej le, če tožba niti na naroku ne bi bila spremenjena.
Dejstvo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, pa v obravnavani zadevi ni moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnik torej pravilno poudarja, da je dopolnitev oz. popravek tožbe poslal pravočasno (pred narokom). Sodišče prve stopnje pa je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 499. člena ZPP. Zato je višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje, da bo opravilo nov postopek.