Appeal dismissed; voluntary health insurance disputes fall under social court jurisdiction per ZDSS.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačane zapadle premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe, je spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, za katerega je pristojno socialno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom se je Okrajno sodišče v Škofji Loki izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena krajevno in stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Navaja, da v tem sporu zahteva od tožene stranke plačilo neplačane premije do prenehanja pogodbe in pogodbeno kazen, določeno v 26. členu Splošnih pogojev za prostovoljno zavarovanje SPO - 97. Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča, ki so pristojna za reševanje tistih socialnih sporov, za katere zakon tako določa.

Med drugimi so to tudi spori v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem. Prostovoljno zavarovanje je zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zavarovanje ne krije ali za večji obseg pravic, višji standard storitev in za dodatne pravice, obravnavani spor pa ni v zvezi s tem. Obravnavani spor je čisti premoženjski spor, brez kakršnegakoli socialnega momenta, spor, ki izhaja iz obligacijskega pogodbenega razmerja. Nesporno je, da je pogodba prenehala veljati, spor pa obstoji o premoženjskih posledicah predčasno prekinjene zavarovalne pogodbe.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v obravnavo Okrajnemu sodišču v Škofji Loki kot pristojnemu sodišču. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 2. alineje 2. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju: ZDSS) je socialno sodišče med drugim pristojno odločati tudi v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem. Po mnenju pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačane zapadle premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja po polici št. 250236 in plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe, spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, čeprav pritožba zatrjuje drugače. Iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l.

RS, št. 9/92 - 29/98; v nadaljevanju: ZZVZZ) izhaja, da se zdravstveno zavarovanje deli na obvezno in prostovoljno. Prostovoljno zavarovanje se uvede za razliko do polne vrednosti nekaterih zdravstvenih storitev ter za večji obseg pravic, višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju (61. člen ZZVZZ). Pravni temelj nastanka pravic in obveznosti iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja med zavarovalnicami in zavarovanimi osebami je pogodba (prim. II. poglavje drugega dela ZZVZZ). Dejstvo, da gre za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja, ne more predstavljati argumenta za določitev pristojnosti sodišča s splošno pristojnostjo, saj je po 2. točki prvega odstavka 5.

člena ZDSS socialno sodišče pristojno odločati v vseh sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ne glede na pravni temelj nastanka medsebojnih pravic in obveznosti. Ker gre torej za premoženjski spor, ki je po izrecni določbi ZDSS v pristojnosti socialnega sodišča (primerjaj 1. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP), se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno (19. člen ZPP) in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.

člena ZPP).