Appeal against enforcement order partial suspension dismissed; appeal against reasoning inadmissible; no legal interest for debtor.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed appeals from both the creditor and debtor regarding a first-instance order partially suspending enforcement. The creditor argued the lower court ignored litigation costs, while the debtor claimed accounts were unverified and sought to invalidate the order. The court ruled that appeals are only admissible against the binding operative part of a decision, not the reasoning, and that the debtor lacked legal interest as the suspension did not worsen their position. Consequently, the appeals were rejected, and the creditor bears the costs of the appeal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZPP 319. člen; ZIZ 15. člen: Appeals against the reasoning of a court decision are inadmissible because only the operative part binds the parties; furthermore, a party lacks legal interest to appeal if the decision does not result in a less favorable outcome for them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi upnika in dolžnika se zavržeta. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sklepa, imajo pravni interes za pritožbo ali drugo pravno sredstvo samo zoper ta zavezujoči del tj. zoper izrek sklepa. Pritožba zoper obrazložitev ni dovoljena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.05.2001 odločilo, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi, opr. št. Ig 2001/00105 z dne 13.03.2001 delno ustavi in sicer za dne 17.04.2001 na račun glavnice plačanih 1.581.540,94 SIT. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožili obe stranki. Upnik je v pritožbi opozoril, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi spregledalo stroške pritožbenega postopka v znesku 179.556,80 SIT, ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo s sklepom, opr. št. II Cpg 502/2001 z dne 16.05.2001. Predlagal je, da se izpodbijani sklep dopolni tako, da se izvršba nadaljuje tudi za navedene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.05.2001 do plačila.
Priglasil je tudi stroške, ki so mu nastali s pritožbo. Dolžnik pa je v svoji pritožbi, ki jo je sicer naslovil: "Ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 30.05.2001", navedel, da računi, ki jih upnik navaja v predlogu za izvršbo, še vedno niso usklajeni. Predlagal je, da sodišče sklep razveljavi in upniku naloži, da za del računov, ki jih je plačal, predlog za izvršbo umakne. Prav tako se ne strinja s plačilom vseh izterjevanih stroškov. Pritožbi upnika in dolžnika nista dovoljeni. Upnik v pritožbi predlaga dopolnitev obrazložitve izpodbijanega sklepa.
Zoper obrazložitev sklepa pa ni pritožbe. Iz določbe 1. odst. 319. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) namreč izhaja, da postane pravnomočen samo tisti del sklepa, v katerem je odločeno o zahtevkih (predlogih), to pa je glede na določbo 3. odst. 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ samo izrek sklepa, ne pa tudi njegova obrazložitev. Izrek sklepa namreč obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom (predlogom), ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih zavrnilo.
Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sklepa, imajo pravni interes za pritožbo ali drugo pravno sredstvo samo zoper ta zavezujoči del tj. zoper izrek sklepa. Obrazložitev, v kateri sodišče zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku obseženo odločitev (4. odst. 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pa ne postane pravnomočna. Zato pritožba zoper obrazložitev sklepa ni dovoljena (3. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sploh pa je bilo o povračilu stroškov pritožbenega postopka že odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr.
št. II Cpg 502/2001, z dne 16.05.2001 (prim.
2. odst. 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik pa ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, če je izdana zanj neugodna odločba. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je postal pravnomočen, je bilo dne 13.03.2001 odločeno, da mora dolžnik poravnati terjatev po upnikovem predlogu in sicer znesek 4.309.175,15 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.01.2001 do plačila, znesek 875.366,33 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.03.2001 do plačila in znesek 44.798,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.03.2001 do plačila, ter stroške izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila.
Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo z dne 25.04.2001 odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o delni ustavitvi izvršbe in zato pritožba ni dovoljena. Pravovarstvena potreba oz. pravni interes je namreč predpostavka dopustnosti pravnega sredstva (3. odst. 343.
člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker nedovoljenih pritožb upnika in dolžnika ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prim.
1. in 3. odst. 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je to storilo sodišče druge stopnje na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Odločitev o upnikovih pritožbenih stroških pa temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je upnik s pritožbo propadel, bo moral sam nositi stroške, ki so mu v zvezi z njo nastali.