Appeal dismissed: debtor's claim that property isn't theirs is inadmissible in enforcement proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ugovor, da dolžnik ni lastnik nepremičnine, na katero sega upnik z izvršbo, ni ugovorni razlog, s katerim bi lahko dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi, saj izvršba na nepremičnino, ki ni dolžnikova last, ne posega v njegove (dolžnikove) pravice. V kolikor bi se tekom izvršbe izkazalo, da ima na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, bo lahko ta oseba zaščitila svoje interese z ugovorom tretjega (64. čl. ZIZ). Združitev postopkov in skupno obravnavanje zahtevkov iz izvršilnega in pravdnega postopka ni možno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova kot neutemeljen. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da so bila v "prvotnem" ugovoru sodišču dejstva predstavljena dokumentirano. Z upnikom so poskusili doseči izvensodno poravnavo, vendar niso mogli pristati na njegove zahteve. Sodišče ni upoštevalo dolžnikove nasprotne tožbe. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (list. št.

18) upnikovo terjatev smiselno priznal, ko je navedel, da išče resne kupce za nakup sporne nepremičnine ter da je nameraval s prejeto kupnino od prodaje "anulirati zadevo s K...-H...", torej poplačati upnika. Nadalje v ugovoru dolžnik navaja, da je sporne poslovne prostore v stečajnem postopku nad prejšnjim zemljiškoknjižnim lastnikom I... birojem d.o.o. kupilo podjetje U... d.o.o., v zvezi s tem nakupom pa teče spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Dolžnik z ugovornimi navedbami v zvezi z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku ter o drugih v zvezi s tem nakupom tekočih sodnih postopkih smiselno tudi, da ni več lastnik nepremičnine, na katero sega upnik z izvršbo.

To pa ni ugovorni razlog, s katerim bi lahko dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi, saj izvršba na nepremičnino, ki ni dolžnikova last, ne posega v njegove (dolžnikove) pravice. V kolikor bi se tekom izvršbe izkazalo, da ima na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, bo lahko ta oseba zaščitila svoje interese z ugovorom tretjega (64. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora materialnopravno pravilna. Pritožbene navedbe dolžnika o poskusu izvensodne poravnave za odločitev v tej zadevi niso upoštevne, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi bilo z upnikom karkoli dogovorjeno (kar bi lahko pomenilo ugovor po izteku roka v smislu 56.

čl. ZIZ), temveč sam navede, da je poskus poravnave propadel. V zakonu ni predvideno, da bi sodišče v izvršilnem postopku stranki pozivalo k poskusu poravnave, temveč je to stvar dogovora med strankama. Tožbeni zahtevek dolžnika kot tožeče stranke po nasprotni tožbi zoper upnika kot po nasprotni tožbi toženo stranko se obravnava v posebnem (pravdnem) postopku, ki ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. Združitev postopkov in skupno obravnavanje zahtevkov iz izvršilnega in pravdnega postopka ni možno. V izvršilnem postopku ni mogoča "nasprotna tožba" v smislu 183.

člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato tudi ni utemeljen pritožbeni predlog dolžnika, naj sodišče "obravnava oba tožbena zahtevka". Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega ugovora pravno pravilna in ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).