Employment court partially allows claimant's appeal for procedural costs after employer fulfilled main claim during proceedings.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. tč. izreka tako spremeni, da glasi: "Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici 45.900,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.1.2001 dalje, v 8-ih dneh pod izvršbo. Višji stroškovni zahtevek se zavrne". Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici 11.550,00 SIT pritožbenih stroškov, v 8-ih dneh pod izvršbo.

[JEDRO]

Ker je tožena stranka izpolnila zahtevek šele tekom sodnega postopka, tožnica pa je takoj, ko je bila o tem obveščena, umaknila tožbo, je upravičena do povračila stroškov postopka, ki so ji v zvezi z uveljavljanjem zahtevka dotlej nastali.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom glede zahtevanega priznanja delovne dobe za čas od 1.6.1999 do 17.9.1999 postopek ustavilo, ker je v tem delu tožena stranka tekom postopka zahtevek izpolnila, na kar je tožnica v tem delu tožbo umaknila. Glede zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, ob takšnih zaključkih postopka pa je hkrati smiselno zavrnilo tožničin stroškovni zahtevek in tožnici naložilo, da toženi stranki povrne 18.000,00 SIT stroškov postopka, ki naj bi bili vezani na uveljavljanje denarnega zahtevka.

Zoper gornji sklep se v delu o stroških postopka pritožuje tožnica in navaja, da se je izkazalo, da je bil v bistvenem delu njen zahtevek utemeljen in bi ji zato sodišče moralo priznati njene stroške postopka, upoštevaje pri tem, da zaradi uveljavljanja denarnega zahtevka med postopkom za toženo stranko niso nastali nobeni posebni stroških. Pritožba je delno utemeljena. Prvostopno sodišče je pri odločanju o stroških v tej zadevi zmotno štelo, da tožnica z zahtevkom ni uspela. Ker je tožena stranka šele po vložitvi tožbe uredila za tožnico priznanje v tožbi uveljavljane delovne dobe, je potrebno šteti, da je tožnica s tem prvotno izključnim in vsekakor bistvenim delom svojega zahtevka v celoti uspela.

Ker je podala izjavo o umiku tožbe takoj, ko jo je tožena stranka obvestila o izpolnitvi zahtevka, je bila upravičena do povračila vseh stroškov, ki so ji v zvezi z uveljavljanjem tega dela zahtevka utemeljeno nastali (154. člen ZPP). Gre za priglašene stroške za zastopanje po odvetniku pri dejansko opravljenih pravdnih opravilih v višini 510 odvetniških točk oz. v vrednosti 45.900,00 SIT. Stroškov za takso tožnica po višini ni opradelila. Od tako odmerjenih stroškov gredo tožnici tudi zakonite zamudne obresti od izdaje prvostopnega sklepa dalje do plačila.

Do povrnitve višjih stroškov, ki jih je tožnica opredelila tudi glede na uveljavljanje denarnega zahtevka, glede katerega je bila tožba zavržena, tožnica ni bila upravičena. Ker zaradi uveljavljanja tega dela zahtevka doslej tekom postopka za toženo stranko evidentno niso nastali nobeni posebni stroški, iz tega naslova tožnica ni bila dolžna toženi stranki povrniti nobenih stroškov (3. odst. 154. člena ZPP). Glede na povedano je pritožbeno sodišče izrek o stroških v izpodbijanem sklepu na tožničino pritožbo ustrezno spremenilo.

Ker je tožnica s pritožbo delno uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške za sestavo pritožbe glede na uspeh le-te.