Appeal dismissed: Employer's duty to consult union is satisfied if union's views are considered, not if union participates in all phases.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodjalec omogočiti sindikatu sodelovanje pri pripravi programa. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. sindikata, pri svojem odločanju pa nanje ni vezan. Če sindikat, kateremu je delodajalec omogočil sodelovanje v postopku sprejema programa trajno presežnih delavcev, ni sodeloval v vseh fazah postopka, to ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je obseg njegove aktivnosti odvisen od sindikata samega.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Kopru, oddelek v Novi Gorici zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da program razreševanja presežnih delavcev ni bil sprejet po postopku, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih in se razveljavijo sklep št. I-157/99 z dne 11.11.1999 in sklep št. I-6/2000 z dne 5.1.2000, ki ga je prejela prvotožeča stranka A.A. in sklep št. I-156/99 z dne 11.11.1999 ter sklep št. I-5/2000 z dne 5.1.2000, ki je bil izdan drugotožeči stranki B.B. ter da je tožena stranka dolžna pozvati tožeči stranki nazaj na delo.

Razen tega je sodišče prve stopnje odločilo, da tožeči stranki sami trpita svoje stroške postopka. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ni bil pravilno izpeljan postopek sprejemanja programa tehnološkega viška.

V 2. odst. 35. čl. ZDR je določeno, da mora tožena stranka zagotoviti sodelovanje sveta delavcev in delavskega zaupnika in predstavnikov sindikata pri pripravi in sprejemu programa. Sindikat je posredoval svoje pripombe na program razreševanja presežnih delavcev, ni pa bil seznanjen z dejstvom, ali so bile te pripombe upoštevane, saj nima povratne informacije in iz tega sledi, da sindikat ni sodeloval pri sprejemu programa, ampak le pri pripravi. ZDR določa, da sindikat sodeluje pri pripravi in pri sprejemu programa. Sindikat je sodeloval le pri pripravi s pripombami, ni pa sodeloval pri sprejemanju programa.

Tožena stranka je opustila sodelovanje sindikatov v postopku sprejemanja programa reševanja presežnih delavcev, zato tožnika menita, da je prišlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka. Tožena stranka bi morala dokončno verzijo tega programa predložiti sindikatu, saj bi le na ta način sindikat ugotovil, ali so bile upoštevane njegove pripombe ali ne. Program je obravnaval le svet delavcev, sindikat podjetja pa ne, saj tudi ni bil vabljen na sprejem programa tehnoloških viškov v skladu s 35. čl. ZDR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo sodbo obrazložilo tudi glede sodelovanja sindikata in je ugotovilo, da je bil program sprejet ob sodelovanju sveta delavcev, kot predstavnikov sindikata.

Organ upravljanja je obravnaval stališča in mnenja ter predloge sveta delavcev in sindikatov, jih upošteval, kar pomeni, da se je do njih opredelil. Končni osnutek programa razreševanja presežnih delavcev je bil predložen in sprejet na skupnem posvetu sveta delavcev in predsednika sindikata, dne 11.11.1999 in še istega dne v enakem besedilu predložen na sejo sveta delavcev in bil sprejet na nadzornem svetu družbe. Ugotovitve prvega sodišča so pravilne, zagotovitev sodelovanja predstavnikov sindikata pri pripravi in sprejemu programa po 2. odst. 35.

čl. ZDR je bilo s strani tožene stranke omogočeno, saj je po 3. odst. istega člena ZDR bilo ugotovljeno, da so sindikati sodelovali pri pripravi programa s svojimi stališči, mnenji in predlogi, ki jih posreduje svetu delavcev ali delavskemu zaupniku, če pa ta ni izvoljen, pa organu upravljanja oz. delodajalcu. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. delavskega zaupnika in sindikatov in je bilo s tem zadoščeno zakonski obveznosti delodajalca, koliko pa sindikat, ki je bil obveščen in v kakšni meri je dolžan sodelovati, pa zakon ne predpisuje.

Obseg aktivnosti pa je stvar sindikatov samih in ne delodajalca, zato tudi morebitno pomanjkljivo sodelovanje sindikata ne pomeni absolutne bistvene kršitve postopka sprejemanja programa razreševanja presežkov delavcev. Razen tega pritožbeno sodišče pripominja, da tožena stranka oz. delodajalec pri svojemu odločanju ni vezan na stališča, predloge in pripombe sindikata, le dolžan je omogočiti sodelovanje sindikata. Zaradi navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena, tožeča stranka z njo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.