Appeal dismissed; lower court correctly transferred commercial dispute to district court per ZPP and ZOS rules.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker gre očitno za spor v zvezi z opravljanjem njune pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je za predmetni spor potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih (prim. 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP). Za odločanje o gospodarskih sporih pa je po II. 3. tč. 101. čl. Zakona o sodiščih pristojno okrožno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Tako je odločilo, ker po razširitvi tožbe vrednost spornega predmeta presega 2.000.000,00 SIT in so za odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih nad tem zneskom pristojna okrožna sodišča, poleg tega pa je tožeča stranka popravila označbo obeh pravdnih strank tako, da gre za pravdni stranki, za kateri veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (481.

čl. ZPP). Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi kršitev določb ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v "nadaljno obravnavo". Pritožba ni utemeljena. Kot je bilo že zgoraj obrazloženo, se je okrajno sodišče izreklo za stvarno nepristojno iz dveh razlogov: ker je po razširitvi tožbe vrednost spornega premoženjskopravnega zahtevka presegla 2.000.000,00 SIT (prim.

1. odst. 32. čl. ZPP) in ker je ugotovilo, da sta pravdni stranki subjekta, za katera veljajo po 481. čl. ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih, ker gre za spor v zvezi z opravljanjem njune gospodarske dejavnosti. Pritožnik je očitno prezrl dejstvo, da se je okrajno sodišče izreklo za nepristojno tudi zato, ker gre za gospodarski spor, za katerega pa okrajno sodišče ni pristojno. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je že sama tožena stranka v vlogi (list. št.

20) sebe označila kot samostojnega podjetnika, temu pa je v svoji vlogi (list. št.

22) sledila tudi tožeča stranka. Ker gre očitno za spor v zvezi z opravljanjem njune pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je za predmetni spor potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih (prim.

2. tč.

1. odst. 481. čl. ZPP). Za odločanje o gospodarskih sporih pa je po II.

3. tč. 101. čl. Zakona o sodiščih pristojno okrožno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta. Pritožbene trditve o neutemeljeni dovolitvi spremembe (razširitve) tožbe se tako izkažejo kot irelevantne. Ker mora po 1. odst. 19. čl. ZPP vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, je na podlagi povedanega prvostopenjsko sodišče imelo podlago za svojo odločitev o nepristojnosti v 1. odst. 23. čl. ZPP. Ker se je izrecno uveljavljani pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.