Appeal dismissed; delivery to casual employee in business premises valid for legal entities under ZPP. Appeal dismissed; delivery to casual employee in business premises valid under ZPP. Appeal dismissed; delivery to casual employee in business premises valid under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment regarding a procedural delay. The core issue was whether delivery of a court summons to a casual employee in the defendant's office constituted valid service under the Civil Procedure Act. The court ruled that the statutory provision allowing service to employees in business premises does not distinguish between regular and casual workers, rendering the delivery valid. Consequently, the defendants failed to prove the summons was improperly served, and the appeal was rejected as unfounded.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 133. čl. ZPP; 1. odst. 224. čl. ZPP; 3. odst. 224. čl. ZPP; 2. odst. 350. čl. ZPP; 353. čl. ZPP: Delivery of legal documents to a casual employee present in the business premises of a legal entity constitutes valid service, as the law does not distinguish between regular and casual employees in this context.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po 1. odst. 133. čl. ZPP se pravnim osebam lahko vroča tudi tako, da se pisanje izroči delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedeno pravilo o vročanju pisanj pravnim osebam ne razlikuje situacije, ko je delavec v rednem delovnem razmeju pri pravni osebi, ali pa gre le za priložnostnega delavca.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker je presodilo, da so podani pogoji zanjo iz 332. čl. ZPP/77, upoštevaje določbo 2. odst. 499. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99). Zoper navedeno sodbo so se pravočasno pritožile vse tožene stranke, uveljavljale pa so pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ker na glavno obravnavo niso bile v redu vabljene. Vsa vabila je podpisala priložnostna delavka prvotožene stranke, ki nima pooblastila za sprejem pošiljk, niti ni redno zaposlena pri nobeni od toženih strank.
Predlagale so, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Po 1. odst. 133. čl. ZPP se pravnim osebam lahko vroča tudi tako, da se pisanje izroči delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedeno pravilo o vročanju pisanj pravnim osebam ne razlikuje situacije, ko je delavec v rednem delovnem razmeju pri pravni osebi, ali pa gre le za priložnostnega delavca.
Če je torej vabilo na glavno obravnavo za prvo toženo strank kot pravno osebo prevzela priložnostna delavka le-te, je bilo vročanje vabila prvotoženi stranki opravljeno skladno s 1. odst. 133. čl. ZPP. Iz povratnic v spisu (pripetih k list. št.
11) ne izhaja, da bi vabili na glavno obravnavo za drugotoženo in tretjetoženo stranko prevzela priložnostna delavka prvotožene stranke. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost vročitve naslovniku (prim.
1. odst. 224. čl. ZPP). Dopustno pa je dokazovanje o neresničnosti dejstev, ugotovljenih v vročilnici (3. odst. 224. čl. ZPP), vendar drugotožena in tretjetožena stranka zgolj s trditvami, da je vsa vabila podpisala priložnostna delavka prvotožene stranke, nista uspeli vzbuditi dvoma v pravilnost vročitve vabil na glavno obravnavo. Tako se pokaže, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. Ker prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).