Legislator Case Law & Legislation
VDS Sodba Pdp 1688/99 ECLI:SI:VDSS:2001:VDS.PDP.1688.99 AI generated

Appeal dismissed; leaving kitchen briefly before break does not constitute disciplinary misconduct.

Case Number VDS Sodba Pdp 1688/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the employer's appeal, upholding the first-instance judgment that found the employee not disciplinarily liable for leaving her post briefly before a break. The employer argued that the first instance ignored established deadlines and relied on unreliable witness testimony, but the court noted the employer's own supervisor confirmed the practice was acceptable. Consequently, the court ruled that the employer's actions did not constitute a disciplinary violation.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih razmerjih; Zakon o delovnih razmerjih: Briefly leaving the workplace to assist with a break does not constitute a disciplinary violation if established practice supports the action.

Keywords

AI generated
disciplinary violation workplace practice break time employer appeal labor law

Cited Legislation

AI generated
Zakon o delovnih razmerjih
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ob izkazani dalj časa trajajoči praksi, da je tožnica hodila na poziv iz kuhinje nekaj minut pred odmorom za malico v kuhinjo oz. jedilnico pomagat razdeljevat malico, zapustitev delovnega mesta iz tega razloga ne pomeni disciplinske kršitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožničinemu zahtevku in razveljavilo disciplinska sklepa tožene stranke z dne 30.6.1997 in 1.9.1997 o izreku disciplinskega ukrepa javni opomin ter toženi stranki naložilo, da tožnici povrne 52.440,00 SIT stroškov postopka. Pri tem je ugotovilo, da tožnica za očitana ravnanja iz aprila 1996, to je za predčasno zapustitev delovnega mesta pred začetkom odmora za malico in za nedokončanje prepisa pravilnika ter vnosa opravljenih ur v skupno evidenco ob koncu meseca aprila, ni disciplinsko odgovorna.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka. Pri tem graja zaključke prvostopnega sodišča, ki je na eni strani ugotovilo, da je tožnica dejansko predčasno zapustila delovno mesto, istočasno pa zanika njeno disciplinsko odgovornost, glede postavljenih rokov za opravo očitanih ravnanj pa poudarja, da so bili ti roki določno ugotovljeni že v disciplinskem postopku, tako da nedoločna izpovedba priče, ki se za več let nazaj vseh dejstev ni mogla spomniti, ni mogla biti odločilna.

Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenih dokazov v tem primeru dejansko stanje dovolj popolno in pravilno ugotovilo, na ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa tudi ni zagrešilo pritožbeno očitanih in drugih absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ob izkazani dalj časa trajajoči praksi, da je hodila tožnica na poziv iz kuhinje nekaj minut pred odmorom za malico v kuhinjo oz. jedilnico pomagati razdeljevati malico, je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da zaposlitev delovnega mesta iz tega razloga ne pomeni disciplinske kršitve.

Takšen zaključek je še tem bolj utemeljen, ker je tudi takratni tožničin nadrejeni pred sodiščem zaslišan kot priča smiselno izpovedal, da tudi sam ne bi nasprotoval takšnemu zapuščanju delovnega mesta, če bi vedel za razlog in zatečeno prakso. Glede drugo očitane disciplinske kršitve tudi v disciplinskem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi imela tožnica določno opredeljen rok za prepis pravilnika, podatke o opravljenih urah pa bi morala vnesti v evidenco do 5. v naslednjem mesecu. Ob dejstvu, da je odšla tožnica pred koncem meseca aprila 1996 v bolniški stalež, s katerim v naprej ni mogla računati, se dejstvo, da je pustila nedokončana nekatera dela, za dokončanje katerih rok do nastopa bolniškega staleža še ni potekel, ne more šteti za disciplinsko kršitev.

Do takih zaključkov bi morali priti že disciplinski organi tožene stranke, če bi v zvezi s tožnici očitanimi ravnanji dejansko stanje preverjali tudi iz gornjih vidikov. Glede na povedano v tem primeru pritožbeni razlogi niso bili podani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.