Appeal dismissed; court held tax waiver requires significant hardship, not mere equivalence to child support.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's request to waive court fees, upholding the first-instance decision. The appellant argued that the 12,000 SIT fee equaled their monthly child support, creating undue hardship for themselves and two minor children. The court ruled that the statutory requirement for fee waiver is a significant reduction in means for subsistence, which was not met by the fee merely matching one child's support amount. Consequently, the court found the first-instance assessment of the appellant's financial capacity correct and dismissed the appeal.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 168. čl. ZPP; 2. tč. 365. čl. ZPP: Court fees may be waived only if payment would significantly reduce means for subsistence, not merely if the amount equals a portion of child support.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse relevantne okoliščine konkretnega primera za odločitev o predlogu za oprostitev sodnih taks. Dejstvo, da se višina sodne takse izenačuje s preživnino, ki jo stranka prejema za enega otroka, na takšno odločitev ne vpliva.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ne ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Navaja, da taksa za tožbo znaša 12.000,00 SIT, za pritožbo pa bi, če bi jo morala tožnica plačati, znašala 24.000,00 SIT. Že znesek 12.000,00 SIT je znesek enomesečnega prispevka toženca za preživljanje enega otroka. Gre relativno za nizke zneske, vendar glede na premoženjsko stanje tožnice in njenih otrok za zelo visoke zneske. Zato tožeča stranka meni, da sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločilo pravilno, ker ni pretehtalo zneska 12.000,00 SIT v odnosu na preživninske in siceršnje premoženjske razmere tožeče stranke in njenih mladoletnih otrok.
Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče tožničinemu predlogu za oprostitv plačila sodnih taks ugodi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (3. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožba dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s kakšnimi dohodki razpolaga tožinica mesečno za preživljanje sebe in svojih družinskih članov (dveh mladoletnih otrok), ne izpodbija in te dejanske ugotovitve zato pritožbeno sodišče v celoti sprejema.
Da ima tožnica določeno premoženje (ki je sicer skupno premoženje pravdnih strank), pa je razvidno že iz samih navedb tožbe. Glede na takšne ugotovitve, pa je pravilen tudi zaključek, da so sredstva tožnice zadosti visoka, da bo plačilo sodnih taks zmogla brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok. Sodišče prve stopnje je torej upoštevalo vse relevantne okoliščine konkretnega primera. Dejstvo, da se višina sodne takse skoraj izenačuje s preživnino, ki jo prejema tožnica za enega otroka, na takšno odločitev ne vpliva in je zato primerjava, ki jo v pritožbi ponuja, neupoštevna.
Vkolikor pa meni, da plačila sodnih taks ne bo zmogla šele kasneje za vložitev pravnih sredstev (za katere je taksa praviloma višja) ali drugih vlog, pa bo lahko, če bodo za to podani tudi drugi zakonski pogoji, z novim predlogom predlagala oprostitev plačila sodnih taks za te vloge. Pritožba tožeče stranke je potemtakem neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).