Appeal allowed; first-instance judgment revoked on incomplete fact-finding regarding contract value and payments.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1. in 3. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Za odločitev o postavljenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka temeljila prav na Pogodbi št. 701/96-PP z dne 02.07.1996, je zlasti pomembna razlika med dogovorjeno vrednostjo del in zatrjevanimi plačili. Za pravilno uporabo materialnega prava je tako treba ugotoviti nova dejstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 27.09.1999 razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.299.405,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.12.1996 do plačila (1. točka izreka izpodbijane sodbe). Glede 53.935,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.12.1996 do plačila je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka izpodbijane sodbe). V 3. točki izreka pa je toženi stranki še naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 51.626,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.09.1999 do plačila. Tožena stranka se je proti ugodilnemu in stroškovnemu delu (tj.

1. in 3. točki izreka) navedene sodbe pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedla je, da je napačna ocena sodišča prve stopnje, da je s potrditvijo prejema dopisa z dne 13.12.1996 potrdila tudi prejem spornega računa. Sodišče prve stopnje je breme dokazovanja napačno prevalilo nanjo, saj bi dejstvo, da je prejela račun 1202A/97 (pravilno 1202A/96), morala dokazati tožeča stranka. Glede na to, da tožeča stranka ni predložila aneksa k Pogodbi št. 701/96-PP, bi moralo sodišče raziskati od kod izvira razlika med ceno opredeljeno v pogodbi in zneskom, ki ga zahteva tožeča stranka.

Nadalje je še navedla, da ni bila opravljena primopredaja izvršenih del in da tudi ni bil podpisan zapisnik. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijani del sodbe spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške, ki so ji nastali s pritožbo. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo pa ni priglasila.

Pritožba je utemeljena. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje med drugim očita, da ni pojasnilo razlike med pogodbeno ceno zmanjšano za izvršena plačila in vtoževanim zneskom. Na navedeno je tožena stranka smiselno opozorila, že v ugovoru z dne 01.07.1997, v katerem je navedla, da je bilo po pogodbi plačano 2.717.832,00 SIT in je zato njen "imaginarni" dolg le še 331.951,90 SIT (list. št. 4). V zvezi z zatrjevanimi plačili pa je 07.07.1994 sodišču predložila tudi dokaze (priloga B1). Iz predloženih računov št. 1202A/96 in 1202/96 (prilogi A4 in A5) je razvidno, da se nanašata na izdelavo, dobavo in montažo opreme po Pogodbi št. 701/96-PP (v nadaljevanju:

Pogodba), ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 02.07.1996. Z navedeno pogodbo je tožeča stranka prevzela izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del (1. člen Pogodbe), katerih vrednost sta v 3. členu Pogodbe stranki ocenili na 3.049.783,90 SIT. Razlika med pogodbeno dogovorjeno ceno in zatrjevanimi plačili (priloga B1) v višini 2.717.831,10 SIT znaša tako le 331.952,00 SIT. Vendar sodišče prve stopnje dejstev v zvezi dogovorjeno vrednostjo pogodbenih del in višino po Pogodbi izvršenih plačil ni ugotavljalo. Svojo odločitev, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.299.405,60 SIT je namreč utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožena stranka glede na 5.

člen Pogodbe prepozno zavrnila prejeti račun št. 1202A/96 (priloga A4). Za odločitev o postavljenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka temeljila prav na Pogodbi št. 701/96-PP z dne 02.07.1996, pa je zlasti pomembna razlika med dogovorjeno vrednostjo del in zatrjevanimi plačili. Za pravilno uporabo materialnega prava je tako treba ugotoviti nova dejstva. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 2. tč.

1. odst. 338. člena ZPP/99. Sodišče druge stopnje je glede na to, da je podan uveljavljani pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbi ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP/99 sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. točki izreka) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru trditev in dokaznih predlogov pravdnih strank najprej ugotoviti pogodbeno dogovorjeno vrednost del, višino po Pogodbi izvršenih plačil, nato pa ponovno odločiti o utemeljenosti postavljenega tožbenega zahtevka in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. Sodišče druge stopnje glede na opisano procesno situacijo tudi ni odgovorilo na pritožbene trditve, ki grajajo stališče sodišča prve stopnje o dokaznem bremenu in zaključke glede dejstva ali je tožena stranka prejela račun št. 1202A/96 ali ne. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP/99).