Appeal court dismisses objection to partial enforcement stop as no better legal protection is available.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the debtor's objection regarding the partial enforcement stop that halted the main debt collection for 90,393.50 SIT. The debtor had previously paid this specific amount and the first-instance court had already issued a final decision stopping enforcement for that sum. Consequently, the court ruled that the debtor could not achieve better legal protection than the existing partial stop, rendering the objection inadmissible for that portion.
Legislator headnote
AI generatedArticle 365 of the Code of Civil Procedure; Article 15 of the Enforcement and Security Act: An objection against a partial enforcement stop is inadmissible if the debtor has already obtained a final decision stopping enforcement for the same amount, as no better legal protection is available.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Ugovor glede dela glavnice v višini 90.393,50 SIT se zavrže. 2. V preostalem delu se ugovor zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 06.11.2001 izvršbo za del glavnice v višini 90.393,50 SIT ustavilo, dolžnica z ugovorom v tem delu ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot ji ga daje sklep o delni ustavitvi izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi, opr. št. Ig 99/00312-2 z dne 15.03.1999, dovolilo izvršbo (na podlagi verodostojne listine) zaradi izterjave 103.183,50 SIT s pripadki. Proti sklepu je dolžnica ugovarjala v celoti, ter navedla, da so fakture poravnane. Stroškov ni priglasila. Ugovor glede dela glavnice v višini 90.393,50 SIT ni dovoljen. Dolžnica je v ugovoru (redna št.
3) trdila, da je terjatev poravnala, ter priložila kopiji plačil (prilogi B1 in B2), iz katerih je plačilo v višini 90.393,50 SIT z dne 24.03.1999 tudi razvidno. Zato je ugovor v tem delu obrazložen. Dolžnica je namreč navedla pravno pomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložila tudi dokaz (2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). Na podlagi upnikove utesnitve izvršilnega predloga z dne 31.03.1999, za plačanih 90.393,50 SIT, je nato sodišče prve stopnje s sklepom z dne 06.11.2000 (redna št.
10) izvršbo v tem delu ustavilo. Ker je navedeni sklep dne 24.01.2001 postal tudi pravnomočen (gl. klavzulo o pravnomočnosti na redni št. 10), dolžnica nima več pravnega interesa za ugovor proti tistemu delu sklepa o izvršbi, ki se nanaša na del glavnice v višini 90.393,50 SIT. Dolžnica (ki ni vložila pritožbe proti sklepu z dne 06.11.2000) namreč ne more doseči boljše zaščite niti večje pravne koristi, kot ji jo daje sklep o delni ustavitvi postopka. Zato je sodišče druge stopnje ugovor v tem delu kot nedovoljen zavrglo (1. tč. 365.
čl. v zvezi s 3. odst. 343. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vsi v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ugovor glede preostalega dela glavnice, zakonitih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov ni utemeljen. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. ZIZ mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, ki se nanaša na preostali del glavnice, zakonite zamudne obresti in izvršilne stroške; v tej smeri pa tudi ni predlagala niti predložila nobenega dokaza.
Zato je ugovor v tem delu neutemeljen. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor glede preostalega dela glavnice, zakonitih zamudnih obresti ter izvršilnih stroškov zavrnilo kot neutemljen in v tem delu potrdilo zakonit in pravilen sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).