Appeal court increases administrator fee based on asset value and orders debtor to pay sole shareholder.

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod redno št. 23 spremeni tako, da "se stečajnemu upravitelju Ž. K. za čas od začetka do zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom določi nagrada za delo v višini 1,400.000,00 SIT bruto".

2. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod redno št. 24 v 3. točki izreka spremeni tako, da "se stečajnemu dolžniku nalaga, da razdelitveno maso v višini 30,365.133,00 SIT v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa plača edinemu družbeniku D. M.".

[JEDRO]

Osnovno merilo za določitev nagrade stečajnemu upravitelju je vrednost razdelitvene mase. Ostala merila pa se upoštevajo le pri morebitnem povečanju odmerjene nagrade.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom pod redno št. 23 stečajnemu upravitelju Ž. K. določilo nagrado za delo v višini 150.000,00 SIT bruto; s sklepom pod redno št. 24 (3. točko njegovega izreka) pa je stečajnemu dolžniku naložilo, da edinemu družbeniku D. M. plača razdelitveno maso v višini 31,615.133,00 SIT. Stečajni upravitelj se je proti takšni odločitvi pritožil, ker je sodišče prve stopnje (stečajni senat) pri določitvi nagrade nepravilno uporabilo določbe Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (v nadaljevanju: Odredbe). Predlagal je odmero nagrade v (bruto) višini 1,400.000,00 SIT oz. njeno ponovno odmero in ustrezno zmanjšanje razdelitvene mase, namenjene za plačilo edinemu družbeniku stečajnega dolžnika. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Iz "poročila o poteku stečajnega postopka in stanju stečajne mase, s predlogom razdelitve" (redna št.

19) in iz ostalih podatkov stečajnega spisa (pod opr. št. St 58/2000) izhaja, da se predmetni stečajni postopek ni končal po drugem odstavku 99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL). Zato ni bilo podlage za odmero nagrade stečajnemu upravitelju po 7. členu Odredbe, tj. brez upoštevanja merila iz 1. točke njenega 2. člena oz. ne glede na vrednost razdelitvene mase. Zato bi sodišče prve stopnje, ki se v izpodbijanih sklepih tudi sicer ni sklicevalo na 7. člen Odredbe, moralo ob odmeri nagrade stečajnemu upravitelju upoštevati, da je bila vrednost razdelitvene mase, kot to izhaja iz dopolnitve (redna št.

21) poročila stečajnega upravitelja (redna št. 19), 31,795.133,34 SIT. Nato pa bi nagrado stečajnemu upravitelju moralo odmeriti po 3. členu Odredbe, in sicer ob upoštevanju II. postavke tabele in največ 10 % povišanja nagrade po 1. točki drugega odstavka 3. člena v zvezi s 4. členom Odredbe. Iz poročila stečajnega upravitelja (za katerega iz podatkov stečajnega spisa ni videti, da bi mu stečajni senat oporekal) namreč izhaja, da je v zvezi z revizijo ("v pravdni zadevi pod opr. št. 8 Pg 305/96") uspešno opravljal odvetniške storitve.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 15. člena ZPPSL v zvezi s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbi stečajnega upravitelja ugodilo in sklep pod redno št. 23 spremenilo tako, da je nagrado stečajnemu upravitelju odmerilo v višini 1,400.000,00 SIT bruto (1. točka izreka), tj. v okviru objektivnih meril iz Odredbe, predvsem ob upoštevanju vrednosti razdelitvene mase kot osnovnega merila. Ostala merila se namreč upoštevajo le pri morebitnem povečanju nagrade, odmerjene po prvem odstavku 3. člena v zvezi s 1. točko 2.

člena Odredbe (gl. drugi odstavek 3. člena Odredbe). Posledično pa je sodišče druge stopnje (na podlagi že navedenih procesnih določb) ugodilo pritožbi stečajnega upravitelja in sklep sodišča prve stopnje pod redno št. 24 v 3. točki izreka spremenilo tako, da je stečajnemu dolžniku naložilo, da edinemu družbeniku plača razdelitveno maso v višini 30,365.133,00 SIT (2. točka izreka), kot je to v dopolnitvi (redna št.

21) poročila (redna št.

19) sicer predlagal stečajni upravitelj.