Appeal dismissed: declaratory action inadmissible when enforcement is already achieved via bankruptcy confirmation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a declaratory action. The plaintiff argued that a pending bankruptcy proceeding gave them a legal interest to sue, claiming the court misapplied the Insolvency Act. The court held that since the bankruptcy confirmation itself achieves the action's purpose, the plaintiff cannot obtain payment via this specific remedy and thus lacks standing.
Legislator headnote
AI generatedArticle 59(3) of the Insolvency Act; A declaratory action is inadmissible when the confirmation of bankruptcy proceedings already achieves the action's purpose, thereby negating the plaintiff's legal interest in the specific declaratory judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo ugotovitveno tožbo z dne 21.9.2000, kot nedopustno, ker tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za zahtevek na ugotovitev obstoja njene terjatve v višini 336.101.254,90 SIT napram tožeči stranki. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZPPSL. Dejstvo je, da med toženo stranko in njenimi upniki še ni potrjena prisilna poravnava, zaradi česar tožeča stranka še ne more izoblikovati dajatvenega zahtevka. Zato se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na določbe 3. odst. 63.
člena ZPPSL. Po oceni tožeče stranke določba 3. odst. 59. člena ZPPSL, ki predpisuje, da ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki so se udeležili postopka pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo, izkazuje njen pravni interes. V primeru da bo med postopkom sprejeta prisilna poravnava, bo tožeča stranka ustrezno spremenila tožbo v dajatveno. Če pa bo uveljavljana terjatev ugotovljena pred potrditvijo prisilne poravnave, pa bo tožeča stranka lahko dosegla izvršbo na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka je v tožbi navedla, da nad toženo stranko teče postopek prisilne poravnave. V tem postopku je tožeča stranka priglasila terjatev, ki jo je tožena stranka delno prerekala. Za prerekani del je tožeča vložila tožbo, s katero zahteva, da se ugotovi, da na dan 1.10.1999 obstoji njena terjatev do tožene stranke v višini 336.101.254,90 SIT. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v predmetni zadevi ugotovitvena tožba ni dopustna. Z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče soglaša.
Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Zato tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Določbe ZPPSL v zvezi z začetkom postopka prisilne poravnave ne predpisujejo takih posledic, ki bi vplivale na uveljavljanje terjatev proti dolžniku, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, s tožbo.
Posledice so predpisane le za izvršbo. Zato ima tožeča stranka že sedaj možnost z dajatveno tožbo uveljavljati proti tožeči stranki vtoževano terjatev in ji ni treba čakati na sklenitev prisilne poravnave. Zato so drugačne pritožbene trditve neupoštevne. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).