Appeal court partially allowed enforcement advance reduction due to lack of specific reasoning for the high amount.

Pritožbi zoper sklep z dne 25.9.2000 se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 25.9.2000 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbe zoper sklep z dne 25.9.2000 v znesku 21.848,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 7.6.2001 dalje do plačila. Pritožbi zoper sklep z dne 19.6.2000 se deloma ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 19.6.2000 v drugi točki izreka spremeni tako, da se upniku naloži plačilo predujma za opravo dejanj izvršbe v znesku 30.000,00 SIT. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe zoper sklep z dne 19.6.2000.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ni posebej navedlo, zakaj je odmerilo predujem v višini 45.000,00 SIT, zato je utemeljena upnikova pritožba, da je predujem odmerjen previsoko. Vendar pa ni mogoče v celoti slediti upnikovemu pritožbenemu predlogu, naj sodišče odredi obročno plačevanje predujma, saj upnik sploh ne pojasni, zakaj naj bi ne bilo potrebno takojšnje plačilo celotnega zneska predujma.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19.6.2000 za izvršitelja imenovalo G. I. (prva točka izreka) in upniku naložilo, da v roku osmih dni na izvršiteljev račun nakaže predujem za opravo dejanj izvršbe v znesku 45.000,00 SIT (druga točka izreka). Upnik se je zoper drugo točko sklepa z dne 19.6.2000 pravočasno pritožil in med drugim navedel, da je predujem previsok, zato v skladu z 11. členom Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljvanju: Pravilnik) predlaga obročno plačilo predujma ali pa odmero v višini 150 % cene storitve iz tarifne številke 1 Pravilnika.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 25.9.2000 ustavilo izvršbo, ker upnik v postavljenem osemdnevnem roku ni založil predujma za stroške izvršitelja. Upnik se je zoper izpodbijani sklep z dne 25.9.2000 pravočasno pritožil in med drugim navedel, da je zoper sklep o odmeri predujma vložil pritožbo, ki pa jo je pomotoma opremil z napačno opravilno številko, vendar bi sodišče kljub temu lahko ugotovilo, na katero zadevo se pritožba nanaša, in pritožbo najprej posredovalo drugostopnemu sodišču, upnik pa bi bil dolžan plačati predujem šele po prejemu drugostopne odločbe.

Pritožba zoper sklep z dne 25.9.2000 je utemeljena v celoti, pritožba zoper sklep z dne 19.6.2000 pa deloma. K PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 25.9.2000: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da držijo upnikove navedbe o pravočasno vloženi pritožbi zoper sklep o naložitvi predujma, saj je upnikov pooblaščenec prejel sklep z dne 19.6.2000 na list. št. 9 dne 17.8.2000 (povratnica, pripeta k list. št. 9), pritožbo zoper ta sklep pa je poslal priporočeno po pošti dne 24.8.2000 (štampiljka - dohodni zaznamek na list. št. 10), torej v okviru osemdnevnega pritožbenega roka.

Upnik ima prav, da bi se sodišče vsled napačno zapisane opravilne številke moralo najprej prepričati, na katero zadevo se pritožba nanaša, kot določa 1. odst. 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Da je sodišče prve stopnje pritožbo dejansko šele naknadno vložilo v spis, dokazujejo tudi popravljene redne in listovne številke na pritožbi z dne 24.8.2000 in nadaljnjih listih spisa. Zato bi moralo sodišče prve stopnje najprej počakati na odločitev sodišča druge stopnje o tej pritožbi (zoper sklep z dne 19.6.2000) in šele naknadno, ob eventuelnem neplačilu predujma, ustaviti izvršbo.

Iz povedanega izhaja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe preuranjena, zato je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi zoper sklep o ustavitvi z dne 25.9.2000 ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker je bila upnikova pritožba zoper sklep z dne 25.9.2000 potrebna za izvršbo, mu mora dolžnik povrniti stroške te pritožbe (5. odst. 38. čl. ZIZ), ki obsegajo stroške sestave pritožbe (200 odvetniških točk x 90,00 SIT = 18.000,00 SIT), administrativne stroške v višini 2 % (4 odv. točke oz. 360,00 SIT) ter DDV 19 % v znesku 3.488,40 SIT, skupaj 21.848,40 SIT.

Stroškov za konferenco s stranko ter za poročilo stranki sodišče upniku ni priznalo, saj so ti stroški že zajeti v strošku za sestavo vloge in ne gre za posebno odvetniško opravilo. K PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 19.6.2000: Glede na 11. člen Pravilnika sodišče določi višino predujma za stroške izvršitelja na podlagi lastne ocene o predvideni višini stroškov, vendar najmanj v višini 150 % cene storitev po tar. št. 1 izvršiteljske tarife. Ob upoštevanju vrednosti glavnice 93.261,20 SIT ter vrednosti izvršiteljske točke 40,00 SIT (3. odst. 3.

čl. Pravilnika) znaša vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi 2331 izvršiteljskih točk in spada v šesti tarifni razred tar. št. 1 Pravilnika (do 2500 točk), cena enega opravila po tar. št. 1 znaša 500 točk, torej znaša minimalni predujem po 11. čl. Pravilnika (150 % cene storitev po tar. št. 1) 750 izvršiteljskih točk ali 30.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje ni posebej navedlo, zakaj je odmerilo predujem v višini 45.000,00 SIT, zato je utemeljena upnikova pritožba, da je predujem odmerjen previsoko. Vendar pa ni mogoče v celoti slediti upnikovemu pritožbenemu predlogu, naj sodišče odredi obročno plačevanje predujma, saj upnik sploh ne pojasni, zakaj naj bi ne bilo potrebno takojšnje plačilo celotnega zneska predujma.

Ker je sodišče prve stopnje pri odmeri višine predujma napačno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sodišče druge stopnje je na podlagi 5. odst. 38. čl. ZIZ zavrnilo upnikovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbe zoper sklep z dne 19.6.2000, saj ti stroški niso bili potrebni za samo opravo izvršbe.