Appeal court allows execution of pre-bankruptcy judgment for bankruptcy costs despite bankruptcy proceedings start date.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance decision, allowing the execution of a judgment issued before bankruptcy proceedings began. The creditor argued that bankruptcy costs incurred prior to the bankruptcy filing should be enforceable, while the debtor contended that the existence of bankruptcy proceedings halted all execution actions. The court ruled that since the judgment existed before the bankruptcy started, the specific prohibition on executing claims with existing titles did not apply to these specific costs.
Legislator headnote
AI generated111. člen ZPPSL; 145. člen ZPPSL: Execution of a judgment issued before the commencement of bankruptcy proceedings is permitted for costs incurred prior to that date, even if the judgment became final and enforceable after the bankruptcy proceedings began.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se predlog za izvršbo zavrne. Upnik je dolžan doldžniku povrniti 13.500,00 SIT izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi od 13.6.2001 dalje do plačila v 8 dneh.
[JEDRO]
Ne glede na to, da je navedena sodba postala pravnomočna in izvršljiva šele 13.2.1999, pa so upniku pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka. Te stroške bi moral upnik prijaviti kot svojo terjatev v stečajnem postopku. Če dotlej že pred začetkom stečajnega postopka izdana sodba še ni bila pravnomočna in izvršljiva, to lahko pomeni le, da upnik do začetka stečajnega postopka glede teh stroškov še ni imel veljavnega izvršilnega naslova, kar je lahko vplivalo le na njegov procesni položaj v primeru prerekanja prijavljene terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 144.
člen ZPPSL). Kot stroške stečajnega postopka pa je mogoče šteti tiste pravdne stroške, ki so upniku nastali zaradi neutemeljenega prerekanja terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 145. člena ZPPSL). V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bila sodba (na podlagi katere izterjuje upnik pravdne stroške) izdana še pred začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika, le učinki pravnomočnosti in izvršljivosti so nastopili že v teku stečajnega postopka. Iz povedanega izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče pri presoji dopustnosti izvršbe moralo uporabiti 1. odstavek 111.
člena ZPPSL.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citiranim izvršilnim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. I Pg 148/96 z dne 6.7.1998 (pravnomočna in izvršljiva je postala dne 13.2.1999). Zoper navedeni sklep je pravočasen ugovor vložil dolžnik. Navedel je, da je bil zoper njega začet stečajni postopek dne 9.10.1998, po 111. členu ZPPSL pa se postopki izvršbe prekinejo. Priglasil je stroške ugovora. V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da je vložil predlog za izvršbo le za izterjavo pravdnih stroškov, zato je izvršba dopustna.
Priglasil je stroške odgovora na ugovor. Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neutemeljenega, zato ga je odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena ZIZ). Pritožba je utemeljena. Sodbo, s katero je med drugim odločilo tudi o stroških pravdnega postopka (in ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov), je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo že 6.7.1998, stečajni postopek zoper dolžnika pa je bil začet dne 9.10.1998. Ne glede na to, da je navedena sodba postala pravnomočna in izvršljiva šele 13.2.1999, pa so upniku pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka.
Te stroške bi moral upnik prijaviti kto svojo terjatev v stečajnem postopku. Če dotlej že pre dzačetkom stečajnega postopka izdana sodba še ni bila pravnomočna in izvršljiva, to lahko pomeni le, da upnik do začetka stečajnega postopka glede teh stroškov še ni imel veljavnega izvršilnega naslova, kar je lahko vplivalo le na njegov procesni položaj v primeru prerekanja prijavljene terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 144. člen ZPPSL). Nesprejemljivo je zato stališče upnika, da gre za stroške postopka, za katere zakon ne omejuje izvršbe.
Po 1. odstavku 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, navedena prepoved pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka (4. odstavek 111. člena ZPPSL). Kot stroške stečajnega postopka pa je mogoče šteti tiste pravdne stroške, ki so upniku nastali zaradi neutemeljenega prerekanja terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 145. člena ZPPSL). V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bila sodba (na podlagi katere izterjuje upnik pravdne stroške) izdana še pred začetkom stečajngea postopka zoper dolžnika, le učinki pravnomočnosti in izvršljivosti so nastopili že v teku stečajnega postopka.
Iz povedanega izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče pri presoji dopustnosti izvršbe moralo uporabiti 1. odstavek 111. člena ZPPSL. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo in odločilo kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa. Izrek o stroških temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je dolžnik s pritožbo uspel, mu mora upnik povrniti priglašene stroške sestave ugovora, odmerjene v skladu z odvetniško tarifo (50 točk x 90,00 SIT) v znesku 4.500,00 SIT ter sodno takso za ugovor v znesku 9.000,00 SIT.