Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 629/2001 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CPG.629.2001 AI generated

Appeal dismissed; issuer must prove goods claim validity to block acceptance order cashing.

Case Number VSL sklep I Cpg 629/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance decision that rejected the request to cash an acceptance order. The parties agreed the order could only be cashed if no goods claim was filed, but the court ruled this agreement does not bar cashing for every claim, only those proven valid by the issuer. Consequently, the issuer failed to meet its burden of proving the goods claim was justified, leading to the dismissal of the appeal and the appellant bearing the costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): An agreement that an acceptance order may be cashed only if no goods claim is filed does not preclude cashing for every claim; the issuer must prove the claim's validity to block cashing.

Keywords

AI generated
acceptance order cashing goods claim validity burden of proof issuer execution and security law procedural burden of proof

Cited Legislation

AI generated
2. točka 365. člen ZPP/99
15. člen ZIZ
239. člen ZIZ
1. odstavek 154. člen ZPP/99
1. odstavek 165. člen ZPP/99

Cited Case Law

AI generated
VSL sklep I Cpg 1694/94 z dne 22.10.1996
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 2. Upnik sam krije stroške pritožbe.

[JEDRO]

Stranki sta se dogovorili, da je izročeni akceptni nalog mogoče unovčiti, če ne bo reklamirana napaka blaga, v zavarovanje čigar plačila je bil izročen. Vendar pa dogovora o nereklamiranju ne gre razlagati tako široko, da bi vsaka (tudi očitno neutemeljena) reklamacija izključevala pravico prejemnika akceptnega naloga do njegovega unovčenja. To pa pomeni, da mora izdajatelj akceptnega naloga (vsaj do stopnje verjetnosti) izkazati utemeljenost reklamacije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo na prepoved vnovčenja akceptnega naloga št. C 9321243 v znesku 6.471.758,40 SIT (list. št. 5). Nato pa je (Okrožno sodišče v Ljubljani) z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izdani začasni odredbi razveljavilo in predlog upnika zavrnilo (1. točka izreka). Pri tem je upniku naložilo povrnitev 179.180,00 SIT stroškov, ki jih je v postopku zavarovanja imel dolžnik (2. točka izreka). Z dopolnilnim sklepom (z dne ..., opr. št. ...) pa mu je od slednjih priznalo še zakonske zamudne obresti od 06.03.2001 do plačila.

Upnik se je proti sklepu o razveljavitvi začasne odredbe in zavrnitvi predloga za njeno izdajo pritožil. Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem je priglasil stroške pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila. Pritožba ni utemeljena. Obveznost izročiti akceptni nalog je kavzalna obveznost, kar pomeni, da je stvar dogovora, plačilo katere obveznosti in kako (pod katerimi pogoji) se zavaruje.

Tako sta se izdajatelj akceptnega naloga in njegov prejemnik v konkretnem primeru dogovorila (gl. list. št. 6), da se akceptni nalog lahko unovči, če "ne pride do reklamacije blaga, zaradi kakršnekoli napake blaga, ki je pri samem prevzemu ni bilo moč ugotoviti". Torej sta se dejansko dogovorila, da vložena reklamacija izključuje pravico do unovčenja akceptnega naloga. Vendar pa njunega dogovora ne gre razlagati tako široko, da bi šteli, da vsakršna (tudi očitno neutemeljena) reklamacija prejemniku akceptnega naloga preprečuje njegovo unovčenje.

Zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je prejudicialno (za potrebe postopka zavarovanja) in do stopnje verjetnosti presojalo utemeljenost reklamacije. Sodišče prve stopnje si je namreč vsebino dogovora pravilno razlagalo tako, da lahko pravico do unovčenja v zavarovanje izročenega akceptnega naloga prepreči le reklamacija, za katero je izdajatelj akceptnega naloga izkazal, da je utemeljena. Da bi bilo mogoče presojati utemeljenost reklamacije, pa bi moral izdajatelj akceptnega naloga izkazati, kakšen tapison (oz. itison) je naročil, k čemur ga je sodišče prve stopnje posebej pozvalo (gl. poziv z dne 02.10.2000, ki je bil njegovemu pooblaščencu vročen dne 04.10.2000).

Da bi bilo mogoče šteti, da je reklamacija utemeljena, da dobavljeni tapison, ki je bil "težko gorljiv" in "malo dimen", ni ustrezal naročilu, bi moral upnik izkazati, da je naročil "negorljiv" in "nedimen" tapison (oz. itison). Tega pa upnik, na strani katerega je bilo dokazno breme, saj je zatrjeval dejstvo, ki je bilo v njegovo korist, ni storil, kar je v izpodbijanem sklepu (v predzadnjem odstavku na njegovi drugi strani) pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Upnik se je s tem v zvezi sicer skliceval na dejstvo, da dolžnik njegovih trditev o tem, da je bil naročen "negorljiv" in "nedimen" tapison oz. itison (gl. list.

št. 2, I., in list. št. 29, zadnji odstavek), ni prerekal. Vendar pa ne zadostuje, da gre za neprerekana (neugovarjana) dejstva, saj po določbi 1. odstavka 214. člena v zvezi s 1. odstavkom 498. člena "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) ni treba (niti do stopnje verjetnosti) dokazovati dejstev, ki jih je stranka priznala pred sodiščem med postopkom. Da je dolžnik priznal, da je upnik naročil "negorljiv" in "nedimen" tapison oz. itison, pa tudi ni mogoče sklepati iz postopanja dolžnika, saj je le-ta oporekal utemeljenosti reklamacije in s tem obstoju upnikove terjatve.

V zvezi z navedenim gl. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.10.1996, opr. št. Cpg 1694/94. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo ter kot (zakonit in) pravilen potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. točka izreka). Sodišče prve stopnje je namreč v okviru zatrjevanih dejstev in ponujenih dokazov pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene od (uradoma upoštevnih) absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev. Ker upnik s pritožbo ni uspel, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP/99, oba pa v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ, sklenilo, da sam krije pritožbene stroške (2. točka izreka).