Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep I Cpg 172/2001 ECLI:SI:VSKP:2001:I.CPG.172.2001 AI generated

Appeal allowed; bankruptcy advance must be specific and reviewable, not a vague lump sum.

Case Number VSK sklep I Cpg 172/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appellant's appeal, ruling that the first-instance court erred by ordering a non-reviewable lump-sum advance for bankruptcy costs. The appellant argued the advance violated the right to review and equality before the law, while the lower court had set a fixed amount without itemized cost estimates. The court held that while the advance is required, its specific amount must be itemized to allow judicial review, thereby invalidating the vague order.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 100. čl. ZPPSL; 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP: An advance for bankruptcy costs must be determined in a manner allowing judicial review, prohibiting vague lump-sum assessments that prevent the court from verifying the specific costs incurred.

Keywords

AI generated
bankruptcy advance judicial review cost estimation equality before law ZPPSL provision appellate decision itemized costs

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 100. čl. ZPPSL
V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje glede na določilo 2. odst. 100. čl. ZPPSL ni bilo zavezano naložiti predlagatelju plačila predujma, saj citirani člen dopušča tudi drugačno odločitev.
1. odst. 100. čl. ZPPSL
1. odst. 93. čl. ZPPSL
14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP
15. čl. ZPPSL
Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL in je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti.
2. tč. 1. odst. 80. čl. ZPPSL
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi predlagatelja se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Predujem za kritje stroškov stečajnega postopka mora biti določen na takšen način, da ga je mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo predlagatelju, da v roku 8 dni položi na račun predujmov Okrožnega sodišča v Kopru št. 51400-695-70008 predujem za kritje stroškov izvedbe stečajnega postopka v znesku 2.000.000,00 SIT. Proti navedenemu sklepu je predlagatelj po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje glede na določilo 2. odst. 100. čl. ZPPSL ni bilo zavezano naložiti predlagatelju plačila predujma, saj citirani člen dopušča tudi drugačno odločitev.

Poleg tega pa same višine določenega zneska predujma ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov; prvostopno sodišče namreč ni ugotavljalo višine stroškov, ki nastanejo v stečajnem postopku, ampak jih je ocenilo le pavšalno (na pamet). Izpodbijani sklep tudi predstavlja direktno kršenje ustavnega instituta enakosti pred zakonom, saj bi bil predlagatelj v primeru ustavitve postopka zaradi neplačila predujma v neenakem položaju do predlagateljev (stečajnih upnikov) v drugih postopkih. Pritožba je utemeljena. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podana situacija po 1. odst. 100.

čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS št. 67/93 s sprem.) - obstoj enega upnika, ki je verjetno izkazal, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Glede na to pritožbeno sodišče nima pomislekov za odločitev sodišča prve stopnje v delu, s katerim je upniku kot predlagatelju začetka stečajnega postopka naložilo plačilo predujma po 2. odst. 100. čl. ZPPSL. V zvezi s tem tudi ni mogoče pritrditi pritožbi v delu, kolikor izpostavlja, da bi prvostopno sodišče lahko predlagatelju naložilo le plačilo predujma za stroške do začetka stečajnega postopka po 1. odst. 93.

čl. ZPPSL, saj gre za dve različni situaciji. Predlagatelj je torej dolžan dati predujem, ki ga določi stečajni senat za kritje stroškov izvedbe stečajnega postopka. Kar se tiče slednjih, je sicer sodišče utemeljeno uporabilo kriterij stroškov, ki v povprečju nastanejo v prvem letu, šteto od začetka stečaja naprej, vendar pa je v zvezi s tem treba pritrditi pritožbi, ki izpostavlja, da višine določenega zneska predujma ni mogoče preizkusiti; sodišče prve stopnje je sicer opisno navedlo, da gre pri predujmu v višini 2.000.000,00 SIT za inventurne in knjigovodske stroške, stroške objav in stečajnega upravitelja ter odvetniške stroške, vendar pa jih ni zneskovno opredelilo.

Zato je podana kršitev po 14. tč.

2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL in je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti. V ponovljenem postopku bo zato potrebno zneskovno opredeliti stroške, ki bodo predvidoma kriti iz predujma (kar pa verjetno ne bo predstavljalo posebnih težav, glede na to, da je že bil začet stečajni postopek nad dolžnikom in tudi postavljen stečajni upravitelj, katerega naloga je med drugim tudi sestava predračuna stroškov stečajnega postopka po 2. tč.

1. odst. 80. čl. ZPPSL). Glede na očitke v pritožbi končno tudi ni jasno, v čem naj bi z izpodbijanim sklepom bil glede predlagatelja kršen ustavni institut enakosti pred zakonom; tudi v drugih postopkih morajo namreč upniki kot predlagatelji stečajnega postopka plačati predujem in to ali po določilu 1. odst. 93. čl. ZPPSL ali pa po določilu 2. odst. 100. čl. ZPPSL, v odvisnosti od tega, za kakšno konkretno situacijo gre.