Court dismisses appeal when medical council's unexplained opinion requires witness testimony to fix procedural defect.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the plaintiff to pay the witness fee for the medical council member. The plaintiff argued the medical council's unexplained opinion was a material error, but the court found the council member was properly summoned as a witness to clarify the procedural defect. Consequently, the court ruled that the first-instance court correctly identified the lack of reasoning as a flaw requiring witness testimony to resolve before a final decision.
Legislator headnote
AI generated2. in 3. odstavek 36. člena Zakona o delovnih razmerjih; When a medical council fails to provide a reasoned opinion, the court must clarify the procedural defect by summoning the council member as a witness, and the party who caused the defect bears the witness fee.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker zdravniški konzilij izvida in mnenja ni obrazložil, je moralo sodišče prve stopnje to pomankljivost odpraviti ter zaslišati člane konzilija, zato je utemeljeno naložilo tožencu plačilo stroškov pričnine za izvedeno pričo - zdravnika, ob smiseelni razlagi določb 2. kot 3. odst. 36. čl. ZDSS.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da se izvedeni priči dr. S. P. odmerijo stroški pričnine v višini 15.347,50 SIT, te stroške pa je naložilo v plačilo tožencu. Zoper sklep se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče dr. S. P. res ni določilo za izvedenca, pač pa ga je v skladu z napotili pritožbenega sodišča (list. št.
69) iz razveljavitvnega sklepa, št. Pdp 219/94, z dne 19.1.1995, zaslišalo na obravnavi dne 1.10.1997 kot člana zdravniškega konzilija, ki je v postopku pri tožencu podal mnenje o upravičenosti do bolniškega staleža. Zaslišalo ga je kot izvedeno pričo, kot to izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa. Prvostopenjsko sodišče je v zadevi res kot sodnega izvedenca s sklepom z dne 23.9.1999 imenovalo dr. J. Š. ter naložilo plačilo izvedenine tožencu, ki jo je le-ta, kot navaja v pritožbi, poravnal. Dr. S. P. pa je bil, kot je to razvidno iz izvida in mnenja zdravniškega konzilija v OA M., št. 104/91, z dne 18.3.1991 (priloga A/10), član tega konzilija.
Konzilij je bil mnenja, naj se tožniku bolniški stalež zaključi z 18.3.1991 in je na tej podlagi toženec izdal dokončen sklep, št. 072-8/91-5/2, z dne 29.3.1991 (priloga A/9), s katerim je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeni izvid in mnenje konzilija. Navedeni sklep ter mnenje sta bila predmet postopka pred sodiščem, v katerem je le-to s pravnomočno sodbo, št. Ps 498/96, z dne 26.8.1999 med drugim delno ugodilo tožnikovemu zahtevku tako, da je ugotovilo, da je bil začasno nezmožen za delo v Rudniku ... od 19.3.1991 do 31.7.1991.
Ker zdravniški konzilij že navedenega izvida in mnenja dejansko ni obrazložil, kot to ugotavlja tudi prvostopenjsko sodišče v že navedeni pravnomočni sodbi, to pomanjkljivost v postopku pri tožencu pa je moralo sodišče za pravilno odločitev v sporu razčistiti z zaslišanjem članov konzilija in torej tudi dr. P., pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča, ki je tožencu naložilo stroške pričnine za izvedeno pričo dr. P. Glede na opisan dejanski stan je za tak zaključek prvostopenjskega sodišča podana pravna podlaga s smiselno razlago in uporabo določb tako 2. kot 3. odst. 36.
čl. ZDSS. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep.