Inheritance court allows appeal to redivide newly found estate based on heirs' mutual agreement rather than prior ruling.

Pritožbi se ugodi in se dodatni sklep o dedovanju pod tč. B izreka spremeni tako, da se celotna dodatna zapuščina dodeljuje zapustnikovi hčerki M.J., roj. ..., stan. ...

[JEDRO]

Če je soglasna volja med dediči, da se pozneje najdeno premoženje zapustnika deduje drugače, ko se je dedovalo po prvotnem sklepu o dedovanju, zapuščinsko sodišče upošteva takšno voljo dedičev in dodatne zapuščine ne razdeli po prvotnem sklepu o dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju pod tč. A izreka ugotovilo, da se je našla nova zapuščina, ki obstoji iz 1/6 nepremičnin parc. št. 1987/1 in parc. št. 1987/2, vpisani v vl. št. 3701 k.o., da vrednost dodatne zapuščine presega 75.000,00 SIT, da znaša sodna taksa 10.500,00 SIT, da je bila s prvotnim sklepom o dedovanju proglašena kot dedinja zapustnikova hčerka A.M. do celotne zapuščine, medtem ko sta se hčerki A.F. in M.J. dedovanju odpovedali, in pod tč. B izreka dodatnega sklepa v smislu prvotnega sklepa o dedovanju dodelilo celotno dodatno zapuščino zapustnikovi hčerki A.M..

Zoper dodatni sklep o dedovanju so se v roku pritožile vse tri zakonite dedinje po zapustniku, torej hčerke A.F., M.J. in A.M., ki predlagajo spremembo sklepa v smislu pritožbenih navedb. Navajajo, da so pritožnice vložile predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ker so naknadno ugotovile, da s prvotnim sklepom o dedovanju ni bilo v celoti odločeno o dedovanju zapustnikovega premoženja. Glede nove zapuščine so pritožnice predlagale, da se ta razdeli na dedinje v skladu z njihovim dednim dogovorom, po katerem vse tri svoje dedne deleže sprejemajo, A.F. in A.M. pa nato svoje dedne deleže odstopata M.J..

Kljub takemu dogovru med dedinjami pa je sodišče prve stopnje novo najdeno premoženje dodelilo dedinji na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju, kateri pa je v nasprotju z dednim dogovorom glede novo najdenega premoženja. Prvotni izjavi o odpovedi dedovanju sta dedinji J. in F. podali v zmoti, ker nista bili seznanjeni z dejstvom, da v zapuščino spadajo tudi predmetne nepremičnine. Pritožba je utemeljena. Člen 221 Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) res ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja tako, kot je odločilo sodišče prve stopnje, torej, da sodišče novo premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Očitno je, da je smisel tega določila ekonomičnost postopka in upoštevanje ugotovitev sodišča ob izdaji prvega sklepa o dedovanju oziroma volje dedičev ob prvem sklepu o dedovanju, ki se izraža iz tega sklepa. Vendar je potrebno v primeru, če je soglasna volja vseh dedičev drugačna od prvotnega sklepa o dedovanju, upoštevati to njihovo voljo in premoženje razdeliti v skladu s to voljo. Kot je razvidno iz predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je soglasje vseh treh dedinj, da celotno dodatno zapuščino deduje M. J. in sodišče prve stopnje bi moralo njej dodeliti vso dodatno zapuščino, česar pa ni storilo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani dodatni sklep o dedovanju spremenilo tako, da je dodatno zapuščino, v skladu z voljo vseh zakonitih dedinj v celoti dodelilo dedinji M.J. (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).