Appeal dismissed; successor companies remain jointly liable to third-party creditors despite internal debt-sharing agreements.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that held successor companies jointly liable for the debts of the restructured predecessor. The appellant argued that an internal agreement on debt distribution exempted them from liability toward the creditor, but the court found such agreements only bind the successor companies among themselves. Consequently, the court ruled that the creditor could claim the full amount from any one successor, who would then seek recourse from others.
Legislator headnote
AI generatedZOR 413. člen; 414. člen; 423. člen: An internal agreement on the division of obligations among successor companies arising from a corporate restructuring does not affect the liability of these successors toward third-party creditors, who may claim the full amount from any one of them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. 2. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbe.
[JEDRO]
Sporazum (program) o razdelitvi obveznosti (in pravic) bivše družbe je pomemben le za pravna razmerja med novoustanovljenimi družbami, ki izvirajo iz stare (lastninsko preoblikovane) družbe, ne pa za tretje osebe - upnike.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo 440.304,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.07.1994 do plačila in na plačilo zakonskih zamudnih obresti od 157.828,00 SIT od 27.07.1994 do 14.06.1995 (1. točka izreka prvostopenjske sodbe). Istočasno pa je toženi stranki naložilo povrnitev 147.124,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke (2. točka izreka prvostopenjske sodbe). Tožena stranka se je proti navedeni sodbi pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge. Prvenstveno je predlagala zavrženje tožbe ("zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije na strani tožene stranke"), podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.
Pri tem je priglasila pritožbene stroške (skupaj z DDV) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva njihove odmere do dneva plačila. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred dnem 14.07.1999, ko so začele veljati določbe "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99), je pritožbeno sodišče postopek nadaljevalo po določbah "starega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Pritožba ni utemeljena. Zakupno pogodbo (priloga A 1) s tožečo stranko je kot zakupodajalec sklenila A. p.o., Ljubljana.
A. R. d.d., Ljubljana, pa je ena od njenih univerzalnih pravnih naslednic (po 2. odstavku 148. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)), kot to izhaja iz akta o lastninskem preoblikovanju podjetja A. L. d.o.o. (prej: p.o.), Ljubljana, in statuta družb A 1 d.d. Ljubljana, A. R. - trgovina in servis d.d. Ljubljana, A. - trgovina in servis d.d. Ljubljana, P. - H. Šub. d.d. Ljubljana in PARK - HIŠA Trd. d.d. Ljubljana ter iz podatkov sodnega registra (priloga B 2). Ker je njihova obveznost deljiva (čeprav očitno ne na enake dele), se po 413.
členu ZOR domneva solidarnost. Tožena stranka namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi novoustanovljene družbe (izrecno) odklonile solidarno odgovornost za obveznosti A. L. d.o.o. Ljubljana. To pa pomeni, da vsaka od novoustanovljenih družb kot dolžnica odgovarja za celotno obveznost (1. odstavek 414. člena ZOR), pri čemer pa ima v primeru izpolnitve obveznosti pravico regresa od ostalih sodolžnic (1. odstavek 423. člena ZOR). Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
Sporazum (program) o razdelitvi obveznosti (in pravic) bivše družbe (A.L. d.o.o. Ljubljana) je namreč pomemben le za pravna razmerja med novoustanovljenimi družbami, ki izvirajo iz stare (lastninsko preoblikovane) družbe, ne pa za tretje osebe - upnike (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.09.2000, opr. št. III Ips 61/99). Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 368. člena in v zvezi s 1. odstavkom 375. člena ZPP/77 pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo kot zakonito in pravilno potrdilo (1. točka izreka).
Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/77 sklenilo, da sama trpi pritožbene stroške (2. točka izreka). VS RS sodba III Ips 61/99 (14/09/2000).