Appeal court reverses first instance, holding factual delivery of heat does not establish contractual heating relationship.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first-instance judgment, invalidating the enforcement order against the tenant and dismissing the plaintiff's claim for heating costs. While the tenant argued for a factual heating relationship based on actual energy consumption, the court found this irrelevant because the contractual relationship is governed by specific conditions requiring a prior written agreement. Consequently, the court ruled that the tenant lacked passive legitimacy as the contractual recipient, ordering the tenant to pay the plaintiff's legal costs.
Legislator headnote
AI generated18. člen Pogojev za dobavo in odjem toplote; 2. odst. 2. in 36. člen Pogojev; 154. in 165. člen ZPP: Factual delivery of heat energy does not establish a contractual heating relationship; the contractual recipient is defined by a prior written agreement, and factual consumption by a tenant does not confer standing to claim costs against the contractual party.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, - da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. ... z dne ... in se zavrne tožbeni zahtevek, ter - da mora tožeča stranka toženi stranki plačati 17.360,82 SIT za stroške prvostopenjskega postopka, v roku 8 dni. 2. Tožeča stranka mora toženi stranki plačati 62.775,00 SIT za stroške pritožbenega postopka, v roku 8 dni.
[JEDRO]
Dejanska dobava toplotne energije in podlaga za spremembo pogodbe o dobavi te energije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. ... z dne ... Tako je odločilo, ker je presodilo, da mora tožena stranka tožeči plačevati stroške ogrevanja, ker je dejanski odjemalec energije iz toplovodnega omrežja. Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Res 18. čl. Pogojev za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja (v nadaljevanju Pogoji) določajo, da se razmerje dobavitelj - odjemalec vzpostavi z dejanskim pričetkom dobave toplote. Toda to določilo je umeščeno pod V. tč. Pogojev, ki je naslovljena Priključitev na vročevodno omrežje. V konkretnem primeru pa tožeča stranka ni trdila, da bi toženo stranko priključila na toplovod na podlagi njenega predloga. Iz trditev tožeče stranke sledi, da je tožena stranka uporabljala poslovni prostor, kamor je bila dobavljena energija, kot najemnica.
Že zato dejanska dobava toplotne energije v konkretnem primeru ne more biti odločilna. V zvezi s pojmom "odjemalca" po Pogojih je treba opozoriti, da 2. odst. 2. čl. določa, da je odjemalec fizična ali pravna oseba, ki ji dobavitelj na podlagi predhodne pisne pogodbe dobavlja toplotno energijo. Morebitne spremembe glede odjemalca pa ureja 36. čl. Pogojev. Iz tega določila sledi, da mora odjemalec, ki je sklenil pogodbo o dobavi toplotne energije, dobavitelja obvestiti le, če se spremembe pri odjemalcu nanašajo na lastninske ali statusne spremembe, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem.
Da bi šlo za takšno spremembo, tožeča stranka ne zatrjuje. Iz doslej razloženega sledi, da je materialnopravna presoja pritožbenega sodišča o razmerju med pravdnima strankama drugačna od stališča sodišča prve stopnje o tem vprašanju. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da tožena stranka ni odjemalec toplotne energije v smislu Pogojev. Zato je njen ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije utemeljen. Drugačna presoja bi lahko pripeljala, da bi bili v zavezi za plačilo dobavljene energije dve osebi, in sicer "dejanski odjemalec" in oseba, ki je sklenila pogodbo o odjemu toplotne energije.
To pa ne bi bilo sprejemljivo (prim.
2. odst. 17. čl. in 145. čl. ZOR). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (4. tč. 358. čl. v zvezi s 442. čl. ZPP). Odločitev o stroških postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. v zvezi z 2. odst. 165. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je stroške tožene stranke odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST). Tako gre toženi stranki 17.360,82 SIT za odvetniške stroške prvostopenjskega postopka (/155 tč. X 90,00 SIT/ + 19 % + 760,00 SIT za kilometrino in administrativne stroške).
Pritožbeno sodišče toženi stranki ni moglo priznati priglašenih stroškov za takso za ugovor proti sklepu o izvršbi, ki je bil vložen 24.2.1997. Te takse namreč tožena stranka po podatkih spisa ni plačala po opominu, ki ga je prejela 2.7.1997. Obveznost plačila te sodne takse je zastarala, ker postopek izterjave po podatkih spisa ni bil sprožen (9. čl. ZST). Za stroške pritožbenega postopka pa gre toženi stranki za odvetniške stroške 26.775,00 SIT (/250 tč. X 90,00 SIT/ + 19 %), za sodno takso pa 36.000,00 SIT, skupaj 62.775,00 SIT.