Appeal dismissed; unemployment benefit claim rejected due to missing pre-litigation request after administrative silence.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če drugostopenjski upravni organ v postopku odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, tj. RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ne izda odločbe o pritožbi stranke v zakonitem roku (molk organa), stranka lahko vloži tožbo pri socialnem sodišču šele po preteku 7 dni od ponovne zahteve za izdajo odločbe. Če stranka ne vloži ponovne zahteve pri upravnem organu, temveč neposredno vloži tožbo, se takšna tožba zavrže. Če drugostopenjski upravni organ po vložitvi tožbe odloči o pritožbi, tožnik ne more tožbe razširiti še na drugostopenjsko odločbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je sklenilo: "Zavrže se tožbeni zahtevek, ki glasi: Odločba Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Koper, št. 02114749231/02 z dne 18.9.1996 se razveljavi in Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Koper, je dolžan tožnico vpisati v evidenco brezposelnih oseb, ji izdati ustrezno potrdilo ter ji priznati in odmeriti in izplačati ustrezno nadomestilo plače za čas brezposelnosti z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo". Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu zaradi bistvene kršitve postopka.

Pritožba ni utemeljena. Prav ima pritožba, da se zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrže tožba, ne pa tožbeni zahtevek. Ta pomota v izreku sklepa pa ni imela vpliva na pravilnost sklepa, saj je iz 3. in 4. odst. obrazložitve sklepa jasno, da je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo in sicer, kot je navedlo, tožbo, vloženo dne 30.6.1997. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi pripominja, da gre pri tem datumu sicer za datum na sprejemnem žigu sodišča, da pa je bila tožba, datirana s 17.6.1997, oddana priporočeno na pošto dne 27.6.1997 in se torej šteje, da je bila sodišču izročena tega dne.

Glede pritožbenih izvajanj, zaradi katerih po stališču pritožbe ne pride v poštev zavrženje tožbe, pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje. Postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94) in se določbe Zakona o pravdnem postopku uporabljajo v postopku pred temi sodišči le v kolikor ni s tem zakonom, torej z ZDSS drugače določeno (1. odst. 14. čl. ZDSS). To pomeni tudi, da se morajo uporabiti procesni instituti, ki jih ureja ZDSS ter se določbe ZPP uporabjo le v primeru, če v ZDSS določen procesni institut ni urejen.

Ker so procesne predpostavke za vložitev tožbe v primeru molka organa druge stopnje urejene v 1. odst. 32. čl. ZDSS, se morajo glede na to zakonsko določbo ter glede na že navedeni 1. odst. 14. čl. ZDSS presojati po tej zakonski določbi. Vložitev "nove zahteve" iz 32. čl., 1. odst., ZDSS je procesna predpostavka za vložitev tožbe v primeru molka drugostopenjskega organa. Če stranka v primeru, ko drugostopenjski organ ni izdal odločbe o njeni pritožbi v zakonitem roku (dva meseca po vloženi pritožbi), pri le-tem ne vloži nove zahteve za izdajo drugostopenjske odločbe, procesna predpostavka za vložitev tožbe ni izpolnjena in mora sodišče tako tožbo zavreči po 3. odst. 32.

čl. zakona. Zaradi obrazloženega se pomanjkanje te procesne predpostavke ne da sanirati tako, da bi stranka po izdaji drugostopenjske odločbe RS, MDDSZ, z dne 8.5.1998, pod prilogo A/9, ki predstavlja v konkretnem primeru celo 2. drugostopenjsko odločbo, izdano v predsodnem postopku, spremenila tožbo tako, da bi jo razširila na razveljavitev te odločbe, kot je to storila tožnica po pooblaščencu z vlogo na l.št. 19, datirano s 24.3.1998, oddano priporočeno na pošto pa dne 12.2.2000 ter prispelo na prvostopenjsko sodišče dne 15.2.2000.

Zaradi vsega obrazloženega prvostopenjsko sodišče glede te tožničine vloge ni bilo dolžno postopati po določbah tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, ki so obravnavale spremembo tožbe, saj že za vložitev tožbe ni bila izpolnjena, kot že obrazloženo, procesna predpostavka. Če namreč niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe in s tem za njeno obravnavo po vsebini, to posledično pomeni, da ne morejo biti izpolnjene procesne predpostavke tudi ne za vsebinsko obravnavanje sprememb tožbe in za postopanje glede take vloge po določbah ZPP, ki veljajo za spremembo tožbe.

Glede na vse obrazloženo tudi ni vprašanje, kot to meni pritožba, katera tožba se zavrže, torej ali tožba, datirana s 17.6.1997, ali kasnejše vloge, s katerim se zahtevek spreminja. Zavrže se prva vloga, s katero se je začel postopek, torej tožba, datirana s 17.6.1997, ne pa kasnejše vloge in je tudi iz tega vidika prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo. Pritožba opozarja tudi na dolgotrajnost postopka pred sodiščem prve stopnje, zaradi česar naj bi tožnica prišla v zmoto tako, da po prejemu drugostopenjske odločbe ni vložila nove tožbe, temveč le razširila že vloženo.

S tem v zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je imela tožnica ves čas sodnega postopka pooblaščenca odvetnika, ki je tudi vložil tožbo, datirano s 17.6.1997, istega pooblaščenca pa je imela že v predsodnem postopku, kar je razvidno iz podatkov upravnega spisa, št. 812-02/97, ki ga je pribavilo že sodišče prve stopnje in v katerem je pooblastilo tožnice odvetniku Munihu, datirano z 18.2.1997, torej bistveno pred izdajo dokončne odločbe z dne 8.5.1998. Že zaradi vsega navedenega se tožnica ne more smatrati kot neuka stranka ne v predsodnem ne v sodnem postopku in se dolgotrajnost postopka pred sodiščem prve stopnje ne more pojmovati kot opravičljiva zmota za stranko v primeru, ko ima le-ta tako v predsodnem, kot v sodnem postopku za pooblaščenca odvetnika.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.