Work injury compensation upheld; employer objectively liable for dangerous tractor engine starting procedure causing employee arm injury.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed both parties' appeals and upheld the first-instance judgment awarding the employee 2.55 million SIT for physical and mental damages. The employer was found objectively liable because starting a motor cultivator with a pull cord, which frequently caused recoil, constituted a dangerous activity that directly caused the employee's arm injury. The court confirmed the first instance's assessment of damages based on expert opinions and rejected claims regarding the scope of the injury or the application of objective liability.
Legislator headnote
AI generated174. člen ZOR; 200. člen ZOR: An employer is objectively liable for damages caused by an employee's injury resulting from the operation of a dangerous machine, and the court has broad discretion in assessing the quantum of compensation based on expert evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Stranki sami trpita svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Zaganjanje motorja na malem komunalnem traktorju s pomočjo potezne vrvice, ko motor pogosto reagira s povratnim udarom, predstavlja nevarno dejavnost, oz. je tak motor v fazi zaganjana nevarna stvar.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in mu v posledici poškodbe pri delu z dne 23.9.1992 utrpljene nepremoženjske škode (poškodba desne rame) dosodilo skupno odškodnino v višini 2.550.000,00 SIT (za fizične bolečine 700.000,00 SIT, za utrpljen strah 300.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti 1.505.000,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje ter toženi stranki naložilo, da tožniku povrne glede na uspeh v sporu sorazmerni delež stroškov postopka v znesku 109.155,00 SIT.
Višji zahtevek (za 3.500.000,00 SIT) je sodišče zavrnilo. Pri tem je ugotovilo, da je tožena stranka za posledice tožnikove poškodbe objektivno odgovorna, saj je zaganjanje motorja motokultivatorja s pomočjo potezne vrvice, ko je motor pri tem pogosto reagiral s povratnim udarom, nevarno, prav takšno delovnje motorja pa je bilo vzrok tožnikove poškodbe. Glede odmere višine prisojene odškodnine je sodišče izhajalo iz dveh tekom sodnega postopka pribavljenih izvedeniških mnenj in drugih okoliščin, ki vplivajo na odmero višine odškodnine.
Zoper ugoditveni del gornje sodbe se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka ter predlaga v tem delu njeno razveljavitev. Pri tem v prvi vrsti graja zaključke prvostopnega sodišča glede izključne objektivne odgovornosti tožene stranke za tožniku nastalo škodo, pavšalno pa opozarja tudi na potenciranje obsega poškodbenih posledic. Zoper zavrnilni del se pritožuje tožnik in navaja, da mu je sodišče iz posameznih naslovov dosodilo prenizko odškodnino. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njegovemu zahtevku v celoti ugodi.
Pritožbi nista utemeljeni. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z vsebino in razlogi izpodbijane sodbe, ki jo je prvostopno sodišče izdalo na podlagi pravilne in popolne ugotovitve pravno-relevanih dejstev po predhodno obsežno izvedenem dokaznem postopku. Tudi pritožbeno sodišče soglaša, da je zaganjanje motorja s pomočjo potezne vrvice, ko motor pogosto reagira s povratnim udarom, nevarno, oz. da je tak motor v fazi tovrstnega zaganjanja nevarna naprava. Ker se je tožnik poškodoval zaradi takšnega delovanja motorja, ki ga je zaganjal v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, pritožbeno sodišče soglaša, da je tožena stranka kot obratovalec in imetnik takšne nevarne naprave v smislu določb 174.
člena ZOR tožniku objektivno odgovorna za utrpljeno škodo. Ker tudi izrecna tožnikova sokrivda pri tem ni bila izkazana, je šlo za izključno odgovornost tožene stranke. Prvostopno sodišče je na podlagi pribavljenih izvedeniških mnenj in glede na druge okoliščine tožniku odmerilo iz posameznih uveljavljanih odškodninskih naslovov pravično odškodnino v smislu določb 200. člena ZOR. Glede odmere oškodnine pritožbeno sodišče v celoti soglaša z obrazložitvijo prvostopne sodbe in tožnikove pritožbene navedbe niso utemeljene, oz. ne opravičujejo dosoje višje odškodnine, prav tako pa niso utemeljene pritožbene navedbe tožene stranke o nerealni ugotovitvi obsega utrpljene škode.
Ker pritožbeni razlogi niso bili podani, je pritožbeno sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob takem izidu pritožbenega postopka stranki trpita vsaka svoje pritožbene stroške.