Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 506/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CP.506.2000 AI generated

Appeal dismissed; prior final rejection of identical security claim bars re-filing under ZPP Art. 319(2).

Case Number VSL sklep II Cp 506/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a duplicate security claim. The creditor argued that a prior ruling merely annulled a previous security order without affecting the underlying enforcement title, thus permitting a new application. The court rejected this, ruling that the prior final decision constituted a procedural bar for identical claims regardless of the specific procedural stage.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 319. člena ZPP; 239. člen ZIZ; 15. člen ZIZ: A final judgment rejecting an identical claim for security constitutes a procedural bar preventing the re-filing of the same claim in enforcement proceedings.

Keywords

AI generated
procedural bar res judicata security claim identical claims enforcement proceedings

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku za zavarovanje terjatve se (smiselno) uporablja 2. odst. 319. člena ZPP o zavrženju predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. V primeru popolnoma identičnih predlogov predstavlja pravnomočna zavrnitev takega prejšnjega predloga procesno oviro za ponovno vodenje postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je zavrglo upnikov predlog za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, ker je bilo o enakem predlogu že pravnomočno odločeno v zadevi pod opr. št. III R 161/99. Proti sklepu se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče v zadevi opr. št. III R 161/99 z dne 21.9.1999 le razveljavilo sklep o dovolitvi zavarovanja, ni pa s tem sklepom poseglo v izvršilni naslov, to je dolgovni seznam št. z dne 11.5.1999, na podlagi katerega je upnik ponovno vložil predlog za zavarovanje, saj o njem ne more in ne sme odločati.

Funkcija izivršilnega postopka je namreč v vzpostavitvi pravnega razmerja, o katerem je že bilo avtoritativno odločeno v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov. Formalna predpostavka za dopustnost izvršbe oz. zavarovanje je torej obstoj izvršilnega naslova, ki ima z zakonom določeno vsebino. V danem primeru je upnik podlago za izdajo sklepa izkazal, zato ga je bilo sodišče dolžno izdati. Upoštevajoč navedeno po mnenju upnika v postopku izvršbe in zavarovanja smiselna uporaba določila 2. odst. 319. člena ZPP ni mogoča.

Pritožba ni utemeljena. Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna, pravilni so tudi razlogi izpodbijanega sklepa. Ob predhodnem preizkusu predloga za zavarovanje terjatve je prvostopno sodišče ob smiselni uporabi 2. odst. 319. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99), upoštevaje 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS št. 51/98) in 15. člena ZIZ, upnikov predlog zavrglo, ker je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno. S pravnomočnim sklepom v zadevi opr. št. III R 161/99 z dne 21.9.1999 je sodišče prej izdani sklep o zavarovanju razveljavilo in smiselno zavrnilo upnikov predlog zaradi zavarovanja terjatve, ki ga je upnik vložil pri prvostopnem sodišču dne 9.7.1999.

Tedaj prvostopno sodišče s svojim sklepom ni poseglo v izvršilni naslov, to je overjeni seznam zaostalih obveznosti, kot pravilno navaja pritožba, vendar brez potrebe, saj prvostopno sodišče tega ni nikjer navedlo, izpodbijana odločitev pa ne predstavlja nikakršnega posega v izvršilni naslov. Prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu jasno pojasnjuje, da je bilo o upnikovem predlogu že pravnomočno odločeno v zadevi opr. št. III R 161/99, tako da zaradi materialne pravnomočnosti sklepa sodišče ne sme ponovno in drugače odločiti.

Kar je pravnomočno zavrnjeno, se ne more ponovno uveljavljati. Ob tem je potrebno poudariti, kar ugotavlja prvostopno sodišče in čemur upnik ne ugovarja, da sta prejšnji predlog za zavarovanje terjatve (v zadevi opr. št. III R 161/99) in sedanji predlog za zavarovanje terjatve povsem identična in sicer gre za isti stranki, za zavarovanje iste denarne terjatve po istem izvršilnem naslovu z istim sredstvom zavarovanja na istem predmetu zavarovanja z enakim zahtevkom. Identičnost obeh predlogov je skratka popolna. Pravnomočna zavrnitev takega predloga (res iudikata) predstavlja procesno oviro za ponovno vodenje postopka za zavarovanje terjatve na podlagi identičnega predloga.

Smiselna uporaba 2. odst. 319. člena ZPP (239. člen ZIP in 15. člen ZIP) je utemeljena tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi zavarovanja terjatev, saj ni nobenih posebnih razlogov, da se ne bi tudi v izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja terjatev izključilo ponovno obravnavanje zadev, o katerih je bilo že odločeno. Seveda je pogoj, da je bila prejšnja odločitev meritorna. Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da ni utemeljena upnikova pritožba, izpodbijani sklep pa je v procesnem in materialnopravnem pogledu pravilen, zaradi česar je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep potrditi (2. točka 365.

člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in 239. členom ZIZ).