Court partially allows appeal, reducing penalty from 50% to 10% late fee for missing tax payment proof.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially granted the appeal, modifying the first-instance judgment to reduce the penalty for late tax payment. The taxpayer had paid the court fee but failed to submit the required payment certificate within the deadline, triggering a penalty under the Court Fees Act. The court ruled that because the payment certificate was only submitted during the appeal, the penalty should be limited to 10% rather than the originally imposed 50%. Consequently, the total fine was reduced from 14,050 SIT to 3,110 SIT, and the agency was ordered to transfer the corrected amount.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 30. člena ZST; 1. odst. 30. člena ZST v zvezi s 3. odst. 29. člena ZST: If a taxpayer submits proof of court fee payment only during the appeal, the appellate court must reduce the penalty to 10% of the fee instead of the full 50% penalty applicable for non-compliance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrek sklepa v celoti glasi: "1. Ugotovi se, da taksni zavezanec S. RS, Dunajska 22, Ljubljana, ni predložil potrdila o plačilu sodnih taks, zato je dolžan plačati kazensko takso v višini 10% pribitka na sodno takso, ki znaša 3.110,00 SIT. 2. Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnici v Ljubljani, Cankarjeva 18, se naroča, da z računa taksnega zavezanca št. 50102.603-44803 prenese znesek 3.110,00 SIT na račun sodnih taks št. 50100-840-061-3390, ki ga vodi Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Ljubljana."
[JEDRO]
Ker je taksni zavezanec šele v pritožbenem postopku predložil potrdilo o plačilu sodne takse, je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (4. odst. 30. člena ZST), sklep sodišča pve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da znaša kazenska taksa 10% sodne takse.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da taksni zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega naloga - opomina ni plačal 28.100,00 SIT sodne takse za odgovor na tožbo in 3.000,00 SIT za taksni opomin. Odločilo je, da mora na podlagi 29. člena v zvezi s 30. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) plačati tudi kazensko takso v višini 50% pribitka na sodno takso, ki znaša 14.050,00 SIT, skupna taksna obveznost pa je 45.150,00 SIT. Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je naložilo, da z računa taksnega zavezanca prenese 45.150,00 SIT na račun sodnih taks.
Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo po potrebi vrne v nov postopek. Navaja, da je 31.000,00 SIT poravnala 23.10.2000, ostanek taksne obveznosti 100,00 SIT pa še 6.11.2000. Dokazilo o plačilu sodne takse je bilo posredovano sodišču preko pooblaščene odvetnice. Kot dokaz k pritožbi je priložila kopijo nakazila z dne 23.10. in 6.11.2000. Pritožba je delno utemeljena. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje v skladu s 27.
členom ZST 4.10.2000 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da znaša taksna obveznost tožene stranke za odgovor na tožbo 28.000,00 SIT, za opomin pa 3.000,00 SIT, skupaj 31.100,00 SIT. Sklep je dne 25.10.2000 postal pravnomočen. Tožena stranka je dne 23.10.2000 plačala sodno takso v višini 31.000,00 SIT, 6.11.2000 pa še ostanek v višini 100,00 SIT. Sodna taksa je bila tako v celoti pravočasno plačana, še preden je tožena stranka prejela drugi opomin za plačilo sodne takse (30.11.2000). Tožena stranka kot taksni zavezanec pa kljub celotnemu plačilu sodne takse ni v celoti izpolnila svoje obveznosti.
V skladu z določilom 3. odst. 29. člena bi bila dolžna sodišču predložiti potrdilo o plačilu sodne takse. Ker tega ni storila, je dolžna plačati kazensko takso. Pritožbeno sodišče ni moglo slediti pritožbenim navedbam, da je bilo potrdilo o plačilu sodne takse poslano sodišču prve stopnje, saj omenjena trditev ni podprta z nobenim dokazom. Tožena stranka je šele ob vložitvi pritožbe proti izpodbijanemu sklepu predložila listinski dokaz, iz katrega izhaja, da je bila sodna taksa res plačana. Če je pritožbi priloženo potrdilo o plačilu takse, je lahko pritožba proti sklepu iz 1. odst. 30.
člena ZST tudi nedevolutivno pravno sredstvo (4. odst. 30. člena ZST). Ker pa sodišče prve stopnje ni samo spremenilo ali razveljavilo izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mora tožena stranka zaradi nepredložitve potrdila o plačilu sodne takse (1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena ZST) plačati le kazensko takso v višini 10% pribitka na sodno takso, ki znaša 3.110,00 SIT (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).