Social court has jurisdiction over voluntary health insurance premium disputes regardless of contract basis.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance court's finding that it lacked jurisdiction. The plaintiff argued the dispute was a general property matter arising from unpaid voluntary health insurance premiums, while the court identified it as a social dispute under the Law on Labour and Social Courts. The court ruled that the explicit statutory provision grants social courts exclusive jurisdiction over all disputes concerning voluntary health insurance, overriding the general rule for property disputes.
Legislator headnote
AI generated5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; 1. člen Zakona o pravdnem postopku: Social courts have exclusive jurisdiction over all disputes concerning voluntary health insurance, regardless of whether the underlying rights and obligations stem from a contractual relationship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zahtevek za plačilo premije iz naslova individualnega prostovoljnega zavarovanja predstavlja spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Za take spore je pristojno socialno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi; razveljavilo je sklep o izvršbi z dne 4.11.1998, opr. št. I 1025/98 in odločilo, da bo zadeva po pravnomočnosti odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe matrialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova zavarovalne pogodbe.
Gre za premoženjski spor in ne za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Za premoženjske spore je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 5. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94, v nadaljevanju ZDSS) je socialno sodišče pristojno odločati v socialnih sporih iz zdravstvenega zavarovanja; če gre za spore o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja; spore v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ali spore v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje (2. tč.
1. odst. 5. čl. ZDSS); pa tudi, če gre za spore o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu oziroma za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem (2. odst. 5. čl. ZDSS). Nobenega dvoma ne more biti, da je obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanih zapadlih premij od 4.7.1995 do 4.10.1998 iz naslova individualnega prostovoljnega zavarovanja po polici 00145563, spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem. Iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92-29/98, v nadaljevanju ZZVZZ) izhaja, da se zdravstveno zavarovanje deli na obvezno in prostovoljno.
Prostovoljno zavarovanje se uvede za razliko do polne vrednosti nekaterih zdravstvenih storitev ter za večji obseg pravic, višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju (61. čl. ZZVZZ). Pravni temelj nastanka pravic in obveznosti iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja med zavarovalnicami in zavarovalnimi osebami je pogodba (prim. II. poglavje drugega dela ZZVZZ). Dejstvo, da gre za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja, ne more predstavljati argumenta za določitev pristojnosti sodišča s splošno pristojnostjo, saj je po 2. tč.
1. odst. 5. čl. ZDSS socialno sodišče pristojno odločati v vseh sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ne glede na pravni temelj nastanka medsebojnih pravic in obveznosti. Ker gre torej za premoženjski spor, ki je po izrecni določbi ZDSS v pristojnosti socialnega sodišča (prim. 1. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno (19. čl. ZPP) in sklep o izvršbi razveljavilo (1. odst. 439. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).