Appeal partially allowed; plaintiff must pay defendant's costs from demand fulfillment until withdrawal under ZPP Art. 158(1).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal, modifying the first-instance judgment to reduce the plaintiff's liability for legal costs. The plaintiff argued that the lower court misapplied the law by ordering full cost reimbursement, while the defendant contended that the plaintiff should bear all costs incurred after the demand was fulfilled. The court ruled that the plaintiff is only liable for costs generated between the fulfillment of the demand and the recognized withdrawal of the lawsuit, thereby adjusting the final cost award accordingly.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 158. člen ZPP; 1. odstavek 154. člen ZPP: If the plaintiff withdraws the lawsuit after the defendant fulfills the claim, the plaintiff must reimburse the defendant only for costs incurred from the fulfillment of the claim until the withdrawal is recognized.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa spremeni tako, da se glasi: "Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 25.269,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.5.2000 do plačila."
[JEDRO]
Za primer, da tožeča stranka tožbe ne umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba določbo 1. odst. 158. člena ZPP razumeti tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki le tiste njene stroške, ki ji nastanejo od izpolnitve zahtevka do (prepoznega) umika tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki njene pravdne stroške v višini 81.880,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Zoper stroškovni del sklepa se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbo 1. odst. 158. člena ZPP. Smiselno je uveljavljala pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Pritožba je delno utemeljena. Po določbi 1. odst. 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Za primer, da tožeča stranka tožbe ne umakne takoj, je treba navedeno določbo razumeti tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki le tiste njene stroške, ki ji nastanejo od izpolnitve zahtevka do (prepoznega) umika tožbe. Stroške, ki nastanejo tožeči stranki od vložitve tožbe do izpolnitve zahtevka, pa mora v takem primeru tožeči stranki povrniti tožena stranka (1. odst. 154.
člena ZPP). Predlog za izvršbo je bil vložen dne 17.10.1994. Dne 13.9.1995 je bila med pravdnima strankama sklenjena izvensodna poravnava, ki jo je obravnavati enako kot izpolnitev zahtevka (glede zneska 1.034.750,30 SIT na dan 31.8.1995, ki je bil ugotovljen kot dolg tožene stranke). Do tedaj so nastali tožeči stranki pravdni stroški v zvezi z vložitvijo tožbe (sodna taksa v višini 19.147,11 SIT). Po sklenjeni izvensodni poravnavi pa so nastali toženi stranki stroški za sestavo pripravljalne vloge (400 točk po OT) in njeno izjavo o umiku tožbe (20 točk po OT), kar znese, upoštevajoč vrednost točke v času odločanja prvostopnega sodišča (87,40 SIT) ter pavšalne stroške in DDV 44.416,70 SIT.
Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 25.269,60 SIT pravdnih stroškov. Po povedanem in na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 25.269,60 SIT.