Appeal allowed; first instance court erred by rejecting return-to-status-quo request without a hearing.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first instance court's decision and remanding the case for a new proceeding. The first instance court had rejected the applicant's request to return the case to its previous state because the claim relied on facts not generally known and lacked evidence of the director's mental illness. The appellate court found this procedural error fatal because the law requires a hearing before deciding on such requests unless facts are common knowledge or the reason is obviously unjustified, neither of which applied here.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 120. čl. ZPP; 3. tč. 365. čl. ZPP: A court must hold a hearing before ruling on a request to return a case to its previous state unless the facts are generally known or the reason for return is obviously unjustified; failure to do so constitutes a procedural violation requiring the decision to be quashed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Proti sklepu se tožena stranka pritožuje in uveljavlja vse tri pritožbene razloge ter predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik sicer neutemeljeno trdi, da je bila zdravstvena dokumentacija predložena sodišču prve stopnje skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Iz dohodne štampiljke na vlogi tožene stranke z dne 11.12.2000 je razvidno, da je vloga prispela na sodišče brez prilog, na katere se je predlagatelj v vlogi skliceval.
Toda pritožba je kljub temu utemeljena. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep namreč izdalo, ne da bi razpisalo narok za vrnitev v prejšnje stanje. Tako sme ravnati, kadar so dejstva, na katera predlagatelj opira svoj predlog splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (glej 2. odst. 120. čl. ZPP). Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje temeljil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na trditvi o slabem psihičnem stanju oz. psihični preobramenjenosti direktorja tožene stranke zaradi bolezni njegovega očeta.
Iz te ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni temeljila na splošno znanih dejstvih. Sodišče prve stopnje predloga tudi ni zavrnilo zato, ker naj bi bil vložen iz očitno neopravičenega razloga, pač pa ga je zavrnilo zaradi tega, ker predlagatelj predlogu ni predložil dokazil za bolezen direktorjevega očeta. Na tej podlagi pa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez opavljenega naroka ni bilo mogoče odločati, zato pritožnik utemeljeno zatrjuje, da bi sodišče moralo opraviti narok in šele po opravljenem naroku odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Zato utemeljeno trdi, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 120. čl. ZPP, ki pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).