Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 105/2001 ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CPG.105.2001 AI generated

Appeal dismissed; court held mortgage pledge on registered property requires separate entry, not seizure under Art. 254 ZIZ.

Case Number VSL sklep II Cpg 105/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the creditor's appeal and upheld the first-instance decision rejecting a mortgage pledge request. The creditor argued that because the debtor had acquired ownership via a sales contract but lacked land registry entry due to pending survey, the property should be treated as unregistered and subject to seizure under Article 254 of the Enforcement and Security Act. The court ruled that since the properties were already registered, seizure under Article 254 was impossible, and the creditor must instead seek a pledge entry under Article 244, which the debtor could not grant without full ownership transfer.

Legislator headnote

AI generated

Article 254 of the Enforcement and Security Act; Article 244 of the Enforcement and Security Act: Seizure of registered real estate under Article 254 is impossible; a pledge must be established via entry under Article 244 upon the owner's consent.

Keywords

AI generated
Enforcement and Security Act registered real estate mortgage pledge land registry entry seizure impossibility creditor appeal property ownership transfer

Cited Legislation

AI generated
Article 254 of the Enforcement and Security Act
Article 244 of the Enforcement and Security Act
Article 15 of the Enforcement and Security Act
Article 33 of the Act on Fundamental Property Relations
Article 2 of the Act on Civil Procedure Law
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati utemeljenost upničinega predloga za zavarovanje po določbi 254. čl. ZIZ. Po tej določbi se namreč opravi rubež nepremičnine le v primeru, če nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana. Ker pa so nepremičnine, ki so v konkretnem primeru predmet zavarovanja, v zemljiški knjigi že vpisane, rubež v tem primeru ni mogoč.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank, ker dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. V pravočasni pritožbi je upnica navedla, da je na predmetnih nepremičninah dolžnik pridobil lastninsko pravico na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 09.07.1996. Ker pa katastrska odmera zemljišča ni bila izvedena, se dolžnik kot zemljiškoknjižni lastnik še ni mogel vknjižiti. Po upničinem mnenju gre torej za nevpisano nepremičnino, za identično situacijo kot v primeru nerealizirane etaže. Zato bi moralo sodišče na podlagi 254.

čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) predlagano zavarovanje dovoliti. Stroškov ni priglasila. Pritožba ni utemeljena. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati utemeljenost upničinega predloga za zavarovanje na podlagi notarskega zapisa, opr. št. SV 122/200 z dne 23.03.2000 (priloga A 10), po določbi 254. čl. ZIZ. Po tej določbi se namreč opravi rubež nepremičnine le v primeru, če v zemljiški knjigi ni vpisana. Ker pa so nepremičnine, ki so v konkretnem primeru predmet zavarovanja, v zemljiški knjigi že vpisane (parcela št. 634/4, vpisana pod vl.

št. 744, ter parcela št. 636/1, vpisana pod vl. št. 1031, obe k.o. S...), rubež na podlagi 254. čl. ZIZ ni mogoč. V konkretnem primeru se mora zato utemeljenost upničinega predloga za zavarovanje presojati po 244. čl. ZIZ, po katerem se na vpisani nepremičnini pridobi zastavna pravica z njeno vknjižbo. Ker pa je pravica razpolaganja, ki pomeni omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo zastavne pravice, pridržana le lastniku (1. odst. 3. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR)), dolžnik na predmetnih nepremičninah zastavne pravice v korist upnice ni mogel ustanoviti.

Iz uradnega zaznamka na redni št. 1 je namreč razvidno, da dolžnik (in zastavitelj) ob vložitvi predloga za izvršbo dne 23.03.2000 v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik predmetnih nepremičnin. Ko se bo na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 09.07.1996 (priloga A1) na teh nepremičninah vknjižil kot zemljiškoknjižni lastnik, pa bo z njimi lahko tudi pravno veljavno razpolagal. Na podlagi pravnega posla se namreč pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo (prim. 33. čl. ZTLR). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350.

čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).