Appeal partially allowed; court voids judgment for failure to serve creditor's response, depriving defendant of hearing rights.

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v 2., 3. in 4. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka potrdi. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker sodišče ni vročilo upnikovega odgovora na dolžnikov ugovor (prve pripravljalne vloge tožeče stranke) toženi stranki in ji tudi ni vročilo te vloge na glavni obravnavi, ji je vzelo toženi stranki možnost obravnavanja pred sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 376.515,40 SIT, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 364.667,00 SIT ne obstoji in je zato odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju ostane v celoti v veljavi ter da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške. Proti sodbi se tožena stranka pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila. Pritožba je deloma utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka izpodbija sodbo v celoti, pri čemer pritožbe zoper 1. točko izreka ni obrazložila. Sodišče druge stopnje je zato sodbo v tem delu preizkusilo le glede tistih razlogov, ki jih mora upoštevati upoštevati po uradni dolžnosti (1. odst. 350. čl. ZPP). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v tem delu sodbe glede terjatve tožeče stranke, katere obstoj je ugotovilo s 1. točko izreka izpodbijane sodbe, ni napravilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350.

čl. ZPP in tudi materialno pravo je pravilno uporabilo, ko je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke. Pritožba zoper ta del sodbe je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo 1. točko izreka izpodbijane sodbe (353. čl. ZPP). V preostalem delu pa je pritožba utemeljena. Tožena stranka sicer neutemeljeno trdi, da tožeča stranka ni vložila odgovora na ugovor. Odgovor na ugovor je tožeča stranka vložila dne 29.10.1998 (list. št. 14). Zato materialno pravo, to je pravilo o dokaznem bremenu, ni bilo nepravilno uporabljeno.

Pač pa tožena stranka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker prej navedene vloge tožeče stranke ni vročilo toženi stranki v odgovor. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje toženi stranki vzelo možnost, ki jo tožena stranka ima na podlagi 3. odst. 452. čl. ZPP. Tudi na glavni obravnavi sodišče prve stopnje toženi stranki ni vročilo pripravljalne vloge (odgovora na ugovor) tožeče stranke, zato pa je tudi neupravičeno in nezakonito zavrnilo dokazni predlog tožene stranke, dan na tem naroku, saj toženi stranki ni bila dana možnost, da bi to storila v pripravljalni vlogi, skladno s 3. odst. 452.

čl. ZPP. Sodišče prave stopnje je torej z nezakonitim postopanjem vzelo možnost toženi stranki obravnavanja pred sodiščem, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč.

2. odt. 339. čl. ZPP, zaradi česar je bilo treba izpodbijano sodbo v preostalem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP). Sodišče druge stopnje je odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (4. odst. 165. čl. ZPP).