Appeal dismissed: Labor dispute for debt verification is separate from bankruptcy, requiring new power of attorney.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Individualni delovni spor zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve ni "nadaljevanje" začetega stečajnega postopka, temveč samostojni spor. Zato mora tožnik oz. njegov pooblaščenec ob prvem procesnem dejanju predložiti novo pooblastilo. Ker pooblaščenec tožnika tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila za zastopanje, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker pooblaščenec v roku, ki ga je določilo, ni predložil pooblastila za vložitev tožbe. Zoper sklep o zavrženju tožbe se iz vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) pritožujejo tožniki po svojem pooblaščencu. Navajajo, da so svoja pooblastila predložili že v stečajnem postopku, zato ta pooblastila veljajo tudi za tožbo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, saj slednja brez stečajnega postopka nima nikakršne veljave.

Tožniki naj bi s tem, ko so podpisali pooblastilo za prijavo svojih terjatev v stečajnem postopku, podpisali tudi pooblastilo za morebitno tožbo za ugotovitev obstoja terjatev, ki bi bile v stečajnem postopku prerekane. Pritožniki se sklicujejo na določbo prvega odstavka 98. člena ZPP o tem, da mora pooblaščenec pooblastilo predložiti pri prvem pravdnem dejanju. Prvo pravdno dejanje naj bi predstavljala prijava terjatev v stečajnem postopku, zato ni potrebna ponovna predložitev pooblastil ob vložitvi tožbe za ugotovitev obstoja prerekane terjatve , saj gre za iste pravne subjekte in za isto terjatev.

Ne glede na navedeno pa so tožniki pritožbi priložili na novo zbrana pooblastila. Tožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče ob upoštevanju načela pravičnosti in ekonomičnosti izpodbijani sklep razveljavi, saj bi tožniki sicer zgolj zaradi procesnih formalnosti utrpeli veliko škodo. Pritožba ni utemeljena. Zmotno je stališče tožnikov, da naj bi bil individualni delovni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve le nekakšno nadaljevanje stečajnega postopka, zaradi česar naj bi tudi pred delovnim in socialnim sodiščem veljala ista pooblastila, ki so bila že dana stečajnemu sodišču ob priglasitvi terjatve.

Stečajni postopek je samostojni postopek, ki ga na podlagi določb zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS št. 67/93, 45/94, 8/96, 39/97, 1/99 in 52/99) vodi okrožno sodišče; postopek v individualnem delovnem sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve pa je povsem drug postopek, ki ga na podlagi določb ZPP vodi delovno sodišče. Prvo dejanje v individualnem delovnem sporu, ob katerem mora v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZPP pooblaščenec predložiti pooblastilo, je tožba. Tožniki tožbi niso priložili pooblastil, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jih je pozvalo, da v določenem roku predložijo pooblastila.

Tožniki tega niso storili, niti niso zaprosili za podaljšanje roka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je tožbo zavrglo. Četrti odstavek 98. člena ZPP namreč določa, da sodišče tožbo zavrže, če pooblaščenec v roku, ki ga je sodišče določilo, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe. Uveljavljanji pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP, v povezavi s 353.

členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.