Appeal dismissed; court confirms 300,000 SIT damages for mental suffering due to nasal septum injury.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's request for an increased damages award of 600,000 SIT for mental suffering. The first-instance court had already ruled on this specific claim, awarding 300,000 SIT for the appellant's reduced nasal breathing caused by a nasal septum fracture. The appellate court upheld this amount, noting that the injury only occasionally impaired breathing and that a higher sum would deviate from established judicial practice for similar cases involving a young victim.
Legislator headnote
AI generatedčlen 200 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR; člen 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP: The court may determine damages for mental suffering based on the significance of the damaged good and all circumstances of the case, and a higher award may be rejected if it deviates from established judicial practice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi.
[JEDRO]
Zaradi poškodbe nosnega pretina je osemnajstletnemu tožniku zmanjšana prehodnost nosu in je zato primerna višina odškodnine 300.000,00 SIT.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je o zahtevku tožeče stranke že odločilo s sodbo z dne 6.5.1999. Določilo je odškodnino v znesku 1,600.000,00 SIT. Na pritožbo tožencev je bila sodba razveljavljena glede zneska 600.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu pa je bila sodba potrjena. Predmet ponovnega postopka je torej bilo odločanje o odškodnini za duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da morajo toženci poleg pravnomočno določenega zneska plačati tožniku še 300.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.5.2000 do plačila.
Gre torej za znesek, ki predstavlja odškodnino tožniku za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Proti sodbi se tožnik pritožuje, kolikor je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo prisojena celotna odškodnina za to vrsto škode, torej znesek 600.000,00 SIT. Navaja, da je bil tožnik v času dogodka star 17 let in pol. Toženci so ga poškodovali brez vsakega razloga. Izvedenec je pojasnil, da se zaradi zloma nosnih kosti in nosnega pretina kažejo tožnikove težave že pri manjših prehladih, kaj šele pri večjih.
Ob najmanjšem prehladu tožnik težje diha skozi nos in mora dihati skozi usta. Izvedenec je ocenil izgubo splošne delovne sposobnosti na 3 %, po tabelah nezgodnega zavarovanja pa bi to pomenilo 10 % trajno izgubo splošne in delovne sposobnosti. Tožnika bodo navedene težave spremljale vse življenje. Sodišče bi moralo v celoti ugoditi zahtevku. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov proti odločitvi sodišča prve stopnje. V ponovljenem postopku je to sodišče odpravilo pomanjkljivosti v zvezi s prvotno odločitvijo o tej odškodninski postavki.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zlom nosnih kosti in nosnega pretina zapustil tožniku slabšo prehodnost nosu, vendar se to kaže le občasno, pri večjem naporu ali rekreativni dejavnosti, bolj pa je tudi podvržen prehladom. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožniku za duševne bolečine v zvezi z opisano omejitvijo ne more iti višji znesek od dosojenega. Pri tem je po prepričanju pritožbenega sodišča v tem znesku v zadostni meri upoštevana tudi okoliščina, da je tožnik razmeroma mlad in da bo s to nevšečnostjo moral računati tudi v bodoče. Višja odškodnina bi odstopala od sodne prakse za podobne primere.
Zato je mogoče zaključiti, da je dosojeni znesek v skladu z določbo člena 200 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kar pomeni, da je odškodnina določena glede na pomen prizadete dobrine in glede na vse okoliščine primera. Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in sodbo potrditi (člen 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).