Appeal dismissed; plaintiff's complaint rejected for lack of specific claim despite lawyer representation rules.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožba mora zlasti obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Če ga tožnik kljub pozivu sodišča ne postavi, se tožba kot nepopolna vloga zavrže. Določba 3. odstavka 87. člena ZPP določa le relativno (in ne absolutno) obvezno zastopanje po odvetnikih, kar pomeni, da se stranka lahko zoper odločbo sodišča prve stopnje pritoži sama, le v primerih ko se pritoži po pooblaščencu, mora le-ta biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožnika z dne 04.09.2000 zavrglo. Pri odločitvi se je oprlo na določbo četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), saj tožnik, kljub ponovnemu pozivu sodišča, da tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni, še vedno ni določno oblikoval svojega tožbenega zahtevka. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožnik. Pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, predlaga pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo.

V obširni pritožbi med drugim navaja, da iz drugega odstavka pravnega pouka izpodbijanega sklepa ne izhaja jasno pojasnilo, ali posameznik sploh lahko vloži pritožbo brez odvetnika oziroma pooblaščenca ter zagovarja stališče, da je tozadevni zakon ustavno sporen, dokler ne bo državljanom Republike Slovenije omogočena brezplačna pravna pomoč. Sicer meni, da je z navedbo zneska vrednosti tožbenega zahtevka in predložitvijo vseh pisnih dokazil pogojem iz četrtega odstavka 108. člena ZPP zadostil. Določno oblikovan zahtevek bo po njegovem mnenju mogoče oblikovati šele takrat, ko bo sodišče ugotovilo, kaj spada v premoženje, ki je predmet delitve in ko bo določilo posamezne deleže. V skladu z določbo prvega odstavka 360.

člena ZPP je pritožbeno sodišče presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Pritožba ni utemeljena. Po določbi prvega odstavka 108. člena ZPP mora biti vsaka vloga (tudi tožba) razumljiva in mora vsebovati vse, da bi se lahko obravnavala. Poleg dejanske podlage, dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in vrednosti spornega predmeta, mora tožba zlasti obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, saj v civilni pravdi ne zadošča, da bi tožnik predložil sodišču neko dejansko stanje s prošnjo, da naj ga preišče, in če ugotovi, da mu kaj pripada, da mu naj to prizna.

Vedno mora tožnik postaviti določen zahtevek. Tožnikova vloga pa takšnega določnega zahtevka nedvomno nima, zato je sodišče prve stopnje tožnika v skladu z določbo drugega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno pozvalo, naj svojo vlogo, če hoče, da jo bo sodišče obravnavalo kot tožbo, ustrezno popravi. Ker tožnik poziva sodišča (vsaj v delu postavitve določnega zahtevka) ni upošteval, je prvostopenjsko sodišče njegovo tožbo pravilno zavrglo. Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani.

Sodišče prve stopnje je tožbo tožnika pravilno zavrglo, pri čemer tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato je bilo v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je pravni pouk na koncu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje nedvomno skladen oziroma celo prepis določbe tretjega odstavka 87.

člena ZPP. Omenjena določba je novost ZPP iz leta 1999, vendar ni take narave, kot si jo razlaga pritožnik. Obvezno zastopanje po odvetnikih je zgolj relativne in ne absolutne narave: le v primeru, ko (torej če) se stranka pritožuje po pooblaščencu, mora le-ta biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer pa se stranka lahko pritoži tudi sama, brez pooblaščenca, tako kot je v konkretnem primeru to storil tožnik. Zakon je jasen in interpretacija določbe v kakšni drugi smeri sploh ni mogoča.