Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Kp 1313/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.KP.1313.2000 AI generated

Appeal against probation period length dismissed; court upheld first instance sentence based on recidivism risk assessment.

Case Number VSL sodba I Kp 1313/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the prosecutor's appeal against the first-instance judgment imposing a one-year probation period for the defendant. The defendant argued for a longer probation term, citing the severity of the crime and post-crime conduct, but the court rejected these arguments as irrelevant to the statutory purpose of the probation period. The court ruled that the probation period primarily reflects the first instance court's prognosis regarding the likelihood of future recidivism, which was not sufficiently challenged by the appellant.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 95. člen 1. odstavek 1; Preizkusna doba v pogojni obsodbi predstavlja odraz prognoze sodišča o verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja in ne odvisna od abstraktnega sklicevanja na težo kaznivega dejanja.

Keywords

AI generated
probation period length recidivism risk assessment conditional sentence appeal prosecutor appeal dismissal ZKP 95. člen future conduct prognosis criminal procedure appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Preizkusna doba določena v okviru pogojne obsodbe predstavlja predvsem odraz prognoze sodišča prve stopnje o bodočem pozitivnem vedenju obtoženca. Ta prognoza pa se nanaša na prognozo verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja. Ob večji stopnji verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja torej, če gre za slabšo prognozo, bo tako preizkusna doba daljša, seveda ob pravilno ugotovljenih in presojenih okoliščinah, ki opravičujejo izrek pogojne obsodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega J. P. spoznalo za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju enega leta. Po določbi 1. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom ter na 40.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji ter predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da obtožencu v izrečeni pogojni obsodbi določi daljšo preizkusno dobo.

Pritožba ni utemeljena. Preizkusna doba določena v okviru pogojne obsodbe predstavlja predvsem odraz prognoze sodišča prve stopnje o bodočem pozitivnem vedenju obtoženca. Ta prognoza pa se nanaša na prognozo verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja. Ob večji stopnji verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja torej, če gre za slabšo prognozo, bo tako preizkusna doba daljša, seveda ob pravilno ugotovljenih in presojenih okoliščinah, ki opravičujejo izrek pogojne obsodbe. Pritožnica pa v pritožbi dejstev, pomembnih za presojo, ali naj bo preizkusna doba krajša ali daljša ne izpodbija.

Sama zagrožena kazen za določeno kaznivo dejanja, kar izpostavlja pritožnica, ko navaja, da je za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe predpisana kazen zapora od šestih mesecev do petih let, ne predstavlja okoliščine, ki izpodbija glede na namen določitve trajanja preizkusne dobe v sodbi sodišča prve stopnje določeno najkrajšo preizkusno dobo. Tudi obtoženčevo kasnejše ravnanje po storitvi kaznivega dejanja, ko oškodovanca v bolnici ni obiskal ter da oškodovancu ni prostovoljno izplačal odškodnine za poškodbo, ki mu jo je prizadejal ampak je oškodovanec moral začeti izvršilni postopek, niso okoliščine, ki bi bile pomembne za presojo obtoženčevega bodočega vedenja v smeri ponovitve kaznivih dejanj.

Prav tako do drugačne odločitve kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje ne more pripeljati le abstraktno sklicevanje pritožnice na težo kaznivega dejanja, ko pritožnica navaja, da bi morala priti pri določitvi preizkusne dobe bolj do izraza tudi teža kaznivega dejanja, pri čemer pa te pritožbene navedbe pritožnica ne konkretizira. Razlogi, s katerimi pritožnica izpodbija sodbo tako niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.