Court partially allowed appeal, ruling tax portion of enforcement order cannot be annulled upon successful debt repayment.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially overturned the first-instance judgment which had annulled an enforcement order and halted the proceedings. The creditor argued the halt was invalid because a security deposit was posted, while the court found the creditor merely notified full voluntary repayment. The court held that the tax portion of the enforcement order, which adjudicates the existence of the debt, cannot be annulled when the debt is paid, as doing so would violate the principle of res judicata regarding the underlying claim.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 2. odst. 76. čl.; ZPP 12. točka 2. odst. 339. čl.: The tax portion of an enforcement order adjudicating the existence of a claim cannot be annulled upon successful repayment, as annulment would improperly disturb the legally resolved matter.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1) Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: " Sklep o izvršbi opr. št. Ig 97/00872 z dne 9.12.1997 se razveljavi v drugi točki izreka in se izvršilni postopek ustavi." 2) Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim. 3. odst. 43. čl. ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti razveljavilo svoj sklep o izvršbi opr. št. Ig 97/00872 z dne 9.12.1997 in ustavilo izvršilni postopek, ker naj bi upnik umaknil predlog za izvršbo. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je predujem za izvršitelja založil, zato ni pogojev za ustavitev izvršbe. Pritožba je deloma utemeljena. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da so upnikove pritožbene navedbe nerelevantne, saj sodišče prve stopnje postopka ni ustavilo iz razloga, ker naj ne bi bil plačan predujem, kot zmotno misli pritožnik (3. odst. 38.
čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), temveč iz razloga, ker naj bi upnik predlog za izvršbo umaknil (1. in 2. odst. 43. čl. ZIZ). Zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj upnik predloga za izvršbo sploh ni umaknil, temveč je z vlogo z dne 12.2.2001 (list. št.
32) oz. z dne 13.2.2001 (list. št.
35) samo sporočil, da je dolžnik svojo obveznost v celoti poravnal. To pomeni, da je bila izvršba (uspešno) končana, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je izvršilni postopek ustavilo, vendar ne bi smelo razveljaviti sklepa o izvršbi v celoti. V primeru ustavitve izvršbe je potrebno razveljaviti opravljena izvršilna dejanja (2. odst. 76. čl. ZIZ), ne pa nujno tudi vseh pravnih dejanj sodišča, opravljenih v izvršilnem postopku. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sestavljen iz dela, ki nalaga dolžniku, da v zakonskem roku plača terjatev (t.i. kondemnatorni ali dajatveni del sklepa) ter dela, s katerim se dovoli oprava izvršbe za poplačilo terjatve (t.i. dovolitveni del - prim.
2. odst. 44. čl. ZIZ). Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika (pri čemer ni pomembno, ali je bil upnik poplačan iz sredstev izvršbe ali pa je dolžnik tekom izvršilnega postopka prostovoljno plačal terjatev) sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim.
3. odst. 43. čl. ZIZ). Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravno napačna v delu, ki se tiče razveljavitve sklepa o izvršbi v dajatvenem (prva točka izreka izpodbijanega sklepa) in posledično tudi stroškovnem delu (tretja točka izreka izpodbijanega sklepa), je sodišče druge stopnje pritožbi deloma ugodilo in na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. Upnik mora sam nositi svoje pritožbene stroške, ker je s pritožbo uspel samo v sorazmerno majhnem delu, saj je v pritožbi predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in smisleno nadaljevanje izvršbe (prim.
3. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).