Appeal dismissed because Republic of Slovenia filed objection against non-existent entity not listed as debtor in enforcement order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the Republic of Slovenia's appeal, upholding the first-instance court's decision to reject the enforcement objection. The Republic of Slovenia filed an objection against an enforcement order issued against the Directorate for Trade Reserves, which had ceased to exist as a legal entity at the time of the order. The court ruled that since the Republic of Slovenia was not named as the debtor in the enforcement order, its subsequent objection was procedurally inadmissible under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 58. člena ZIZ; 365. člen ZPP: An objection filed by a party against an enforcement order issued against a non-existent legal entity, when that party was not named as the debtor in the order, is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep (2. točka izreka) sodišča prve stopnje. Pritožnica nosi sama svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Kot dolžnik je bila v sklepu o izvršbi navedena Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki pa v času vložitve izvršilnega predloga in izdaje sklepa o izvršbi ni več obstojala. Ugovor je vložila Republika Slovenija, ki pa v sklepu ni bila označena kot dolžnik, zato je njen ugovor nedovoljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 12.1.2001 izdalo sklep, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. ... z dne ..., ki je bil izdan zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Republiško direkcijo za blagovne rezerve Ljubljana. Zavrglo je ugovor Republike Slovenije zoper prej navedeni sklep o izvršbi in odločilo, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Proti 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je vložila pritožbo Republika Slovenija in navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 338.
člena ZPP. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov. Izpodbijani sklep je dovolj obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v njem pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi izdan zoper subjekt, ki v času vložitve izvršilanguageea predloga in izdaje sklepa o izvršbi ni več obstajal, to je zoper Republiško direkcijo za blagovne rezerve Republike Slovenije. Ta subjekt je sicer bil, dokler je obstojal, v sestavi Republike Slovenije, vendar je bil samostojna pravna oseba.
V času vložitve izvršilnega predloga Republiške direkcije za blagovne rezerve ni bilo več. Ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil tako izdan zoper neobstoječo osebo, pa je vložila Republika Slovenija (glej ugovor). Tudi v pritožbi Republika Slovenija navaja, da je ona vložila ugovor. Iz tega izhaja, da je ugovor zoper sklep o izvršbi, vložil subjekt, ki v sklepu o izvršbi ni bil naveden kot stranka oziroma kot dolžnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo procesna pravila, ko je ugovor, ki ga je vložila stranka, zoper katero sklep o izvršbi ni bil izdan, zavrglo (3. odstavek 58.
člena ZIZ). Razlogi, zaradi katerih je pritožnica vložila ugovor zoper sklep o izvršbi in ki jih v pritožbi pojasnjuje, za odločitev o tej pritožbi niso upoštevni. Republika Slovenija bi dejstvo, da Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve ne obstoji več, sodišču prve stopnje lahko sporočila tudi tako, da bi vrnila sklep o izvršbi z obvestilom, da stranka zoper katero je sklep o izvršbi izdan, ne obstoji več. Pritožba je tako neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.
člena ZPP).