Court dismisses tax exemption claim for sole proprietor in business-related litigation under ZPP Art. 168.6.

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar gre za spor v zvezi z dejavnostjo stranke, ki je samostojni podjetnik, zanjo ne veljajo taksne oprostitve po 13. členu ZST, ampak prihaja v poštev uporaba 6. odst. 168. čl. ZPP, ker gre za fizično osebo, ki je gospodarski subjekt.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za nasprotno tožbo v višini 600.000,00 SIT. Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in predlagala njegovo spremembo, torej oprostitev tožnika plačila sodnih taks. V pritožbi zatrjuje, da v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen 168. čl. ZPP, ampak 13. čl. ZST, ki ureja pogoje za oprostitev plačila sodnih taks za fizične osebe in to ne glede na to, ali nastopajo kot stranke postopka v zvezi s svojo dejavnostjo ali iz drugih spornih razmerij.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da obravnava predmetno zadevo sodišče prve stopnje kot gospodarski spor po 480. čl. in nasl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), glede na to, da sta stranki spora subjekta po 1. in 2. točki 1. odst. 481. čl. ZPP, pri čemer temelji izpodbijani sklep na ugotovitvi, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi z dejavnostjo tožnika; slednji namreč kot s.p. in najemnik poslovnega prostora, od tožene stranke kot najemodajalca, vtožuje povrnitev vlaganj, ki jih je izvršil v poslovni prostor - gostinski lokal, v katerem opravlja gostinsko dejavnost.

Glede na to je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče utemeljeno uporabilo 6. odst. 168. čl. ZPP, po katerem določbe o oprostitvi plačila stroškov postopka ter določbe o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila taks ne veljajo za podjetnika posameznika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo. Ne gre sicer za spor, ki bi izviral neposredno iz dejavnosti, ki jo opravlja tožnik (konkretno: gostinske storitve, kot je mogoče povzeti iz navedb v spisu), vendar je ne glede na to v zvezi z njegovo dejavnostjo, kar pomeni, da je za konkreten primer uporaba že omenjenega 6. odst. 168.

čl. ZPP, utemeljena. Gre za specifično ureditev, ki pa sicer ne posega v določila 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST), katera se nanašajo na oprostitve plačila sodnih taks za fizične osebe; res je tožnik fizična oseba, vendar pa nastopa v obravnavani zadevi kot gospodarski subjekt (7. odst. 1. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD), zato zanj ne prihaja v poštev uporaba 13. čl. ZST. Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.