Appeal dismissed; theft of goods did not meet statutory criteria for dismissal under Labor Law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the employer's appeal, upholding the first-instance judgment that replaced dismissal with a monetary fine. Although the saleswoman was found to have misappropriated goods worth over 1,000 SIT, the court ruled this amount and lack of aggravating circumstances failed to meet the specific thresholds for termination under Article 89 of the Labor Relations Act. The court emphasized that the employer failed to prove the employee would repeat the offense or cause greater harm, making the dismissal disproportionate.
Legislator headnote
AI generatedArticle 89 of the Labor Relations Act; Article 10 of the Code of Criminal Procedure: Misappropriation of goods constitutes a disciplinary offense only if specific aggravating circumstances regarding the value or intent are present; otherwise, a lesser sanction is required.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Čeprav prodajalka v trgovini strožje disciplinsko odgovarja zaradi protipravne prilastitve trgovskega blaga, pa zaradi prisvojitve blaga v vrednosti 1.005,00 SIT niso podane kvalifikatorne okoliščine po 89. členu ZDR, zato izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni nezakonit.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje dejansko le delno ugodilo tožničinemu zahtevku in disciplinske sklepe tožene stranke z dne 9.3.1998 ter 6.4.1998 spremenilo tako, da je tožnici namesto spornega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja izreklo disciplinski ukrep denarne kazni v višini 15 % akontacije plače za šest mesecev. Hkrati je toženi stranki naložilo, da pozove tožnico nazaj na delo ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna pravice, kot če bi delala in ji povrne 19.665,00 SIT stroškov postopka.
Pri tem je ugotovilo, da je v disciplinskem postopku tožena stranka tožnici utemeljeno očitala, da si je kot prodajalka v trgovini dne 17.2.1998 protipravno prilastila trgovsko blago v vrednosti 1.005,80 SIT, vendar s tem ni nastala večja škoda, niti ni šlo za druge kvalifikatorne okoliščine, ki bi po internem aktu tožene stranke ob takem ravnanju pogojevale izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Prav tako pa tožena stranka pri izreku ukrepa neutemeljeno ni upoštevala evidentnih olajševalnih okoliščin na strani tožnice, čeprav se je tožnica že v disciplinskem postopku nanje sklicevala.
Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka. Pri tem poudarja značaj dela prodajalke in temu ustrezno težji pomen tožničine kršitve. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z vsebino odločitve in razlogi izpodbijane sodbe, ki jo je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi dovolj popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa tudi ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Tudi ob strožji odgovornosti prodajalke, ki je utemeljena na neke vrste zaupnem razmerju pri poslovanju z blagom, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da v tem primeru niso podane dodatne (kvalifikatorne) okoliščine iz 89. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki bi, glede na opredelitve v toženkinem pravilniku o disciplinski odgovornosti, ob tožničini disciplinski kršitvi pogojevale izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Glede na vrednost prisvojenega blaga ni šlo za večjo škodo (dejansko je bilo prisvojeno blago tudi sicer vrnjeno, oz. sploh ni bilo odnešeno iz prodajalne).
Tožena stranka ne more operirati z verjetnostjo ponavljanja takih kršitev in posledično grozečo večjo škodo, saj bi šlo ob vsakem takem ponovnem ravnanju za novo disciplinsko kršitev, katere posledice bi se posebej ugotavljale. Tudi sicer toženka nima resnih argumentov za trditev, da bo tožnica take kršitve ponavljala in da bo že zaradi tega delo z njo moteno. Nasprotno temu prvostopno sodišče utemeljeno zaključuje, da glede na tožničino dosedanje delo in vzgojni vpliv disciplinskega postopka ter izrečene spremenjene sankcije ni pričakovati, da bi tožnica podobne kršitve ponavljala.
Ker kvalifikatorne okoliščine v tem primeru niso bile podane, se je prvostopno sodišče utemeljeno odločilo za spremembo spornih disciplinskih sklepov in izrek zakonitega blažjega disciplinskega ukrepa. Pri tem se je prvostopno sodišče hkrati pravilno sklicevalo tudi na tehtne olajševalne okoliščine na tožničini strani, tako da je spremenjeni disciplinski ukrep sorazmeren tako z vidika teže in pomena ugotovljene kršitve, kot tudi glede na olajševalne okoliščine na tožničini strani. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.