Appeal allowed; damages claim dismissed due to lack of factual basis for non-material harm amount.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court set aside the first-instance judgment awarding 800,000 SIT in damages for non-material harm and remanded the case. The appellant argued that a delay judgment cannot be issued if the claim's justification does not stem from facts pleaded in the complaint. The court agreed, noting that while the plaintiff detailed physical pain and fear, the specific amount requested for mental anguish and reputation damage lacked sufficient factual support in the complaint. Consequently, the court found the claimed damages excessive and violated procedural rules regarding delay judgments.
Legislator headnote
AI generated338. člen ZPP; 318. člen ZPP: A delay judgment may not be issued if the justification for the claim does not derive from the facts pleaded in the complaint, as the claimed amount must be substantiated by the stated facts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v znesku 800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila. Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), sodišču druge stopnje pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Svoj predlog pojasnjuje s tem, da zamudne sodbe ni mogoče izdati, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik v tožbi ne ponuja dokaze o telesnih bolečinah, navaja, da zahteva 50.000,00 SIT za psihične bolečine, pred tem pa pojasnjuje povsem drugo kategorijo škode, intenziteto strahu, neopredeljen je tožnikov zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, še najmanj pa je po mnenju pritožnika jasna zahteva po plačilu 200.00,00 SIT zaradi razžalitve dobrega imena in časti.
Pritožba je utemeljena. Pogoje za izdajo zamudne sodbe določa 318. člen ZPP. Eden izmed pogojev za izdajo take sodbe je tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. V konkretnem primeru tožnik od toženca zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, pri čemer v tožbi precej podrobno navaja, v kakšnem obsegu in koliko časa je trpel telesne bolečine in kakšne intenzitete so bile, navaja tudi okoliščine v zvezi s trajanjem in intenziteto strahu pred zdravljenjem, v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti ter tudi zatrjevano razžalitvijo dobrega imena in časti.
Pri tem po oceni pritožbenega sodišča v tožbi navedena dejstva tudi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, kljub temu pa utemeljenost tožbenega zahtevka na njihovi podlagi ni podana. Zahtevana višina denarne odškodnine za škodo, ki je tožniku (po oceni zatrjevanih dejstev) nastala, ne ustreza sprejeti sodni praksi oziroma je previsoka in bi zato izdaja zamudne sodbe pomenila kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na zapisano je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 354.
člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.