Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 31/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.31.2000 AI generated

Appeal dismissed; late-found assets distributed equally to heirs per prior valid inheritance decision.

Case Number VSL sklep I Cp 31/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appeal against a supplementary inheritance decision regarding newly discovered assets. The plaintiffs, who had already accepted their inheritance in the initial proceeding, argued that their mother's 1950 renunciation of inheritance should exclude them from the new property. The court ruled that since partial renunciation is impossible after acceptance, the supplementary decision must align with the original one, distributing the new assets equally among the statutory heirs.

Legislator headnote

AI generated

221. člen ZD; 136. odst. 1. ZD: When supplementary inheritance decisions are made for late-found assets, they must be distributed identically to the original decision, and heirs who previously accepted inheritance cannot oppose the distribution of the remainder.

Keywords

AI generated
supplementary inheritance decision late-found assets partial renunciation impossibility statutory heirs distribution acceptance of inheritance

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pozneje najdeno premoženje je zapuščinsko sodišče razdelilo zakonitim dedičem enako kot v prvem sklepu o dedovanju. Pritožnika sta v prvem postopku že sprejela dediščino in ker delna odpoved dediščini ni mogoča, ne moreta nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine.

[OBRAZLOŽITEV]

V zapuščinski zadevi po pokojni A. K. je prvostopno sodišče odločilo s sklepom o dedovanju opr. št.D 80/88-5 z dne 17.10.1988. Po pravnomočnosti tega sklepa se je našlo še dodatno premoženje, zato je prvostopno sodišče izdalo dodatni sklep o dedovanju opr. št. D 80/88-12 z dne 1.12.1999. V njem je odločilo, da spadajo v zapuščino tudi nepremičnine, vpisane v vl. št. 58 k.o. .... do 2/480. Odločilo je, da te nepremičnine dedujejo vsak do 1/3 zakoniti dediči P. K. (roj. 14.2.1917), P. K. (roj. 21.12.1950) in A. O. (roj. 18.3.1956).

Proti sklepu o dedovanju se pritožujeta dediča P. K. (rojen 21.12.1950) in A. O. (roj. 18.3.1956), vsak s svojo pritožbo. V pritožbah, ki sta enaki, navajata, da je P. K. (rojen 14.2.1917) dne 2.6.1999 umrl, nadalje pa menita, da nista upravičena do deležev, ker se je njuna mati A. K. leta 1950 odpovedala dedovanju po svoji materi M. J.. Podpisala je tudi odpisno dovoljenje. Pritožbi nista utemeljeni. V obravnavanem primeru gre za pritožbo proti dodatnemu sklepu o dedovanju. S tem sklepom je prvostopno sodišče odločilo o dedovanju po pravnomočnosti prejšnjega sklepa o dedovanju (z dne 17.10.1988) najdenega premoženja, to je nepremičnine v vl.

št. 58 k.o. ..... Za take primere je v 221. členu Zakona o dedovanju (ZD) določeno, da sodišče razdeli pozneje najdeno premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Prvostopno sodišče je tudi storilo in enako kot v prvem sklepu o dedovanju po pokojni A. K. določilo za dediče na podlagi zakona P. K. starejšega, P. K. mlajšega in A. O., vsakega do 1/3. Pritožnika navedenemu nasprotujeta, češ da se je pokojna A. K. odpovedala dedovanju že leta 1950, vendar iz podatkov zemljiške knjige to ne izhaja. Zato je moralo prvostopno sodišče kot zapuščino upoštevati tudi nepremičnine v vl.

št. 58 k.o. ..... Pritožnika sta v prvem postopku že sprejela dediščino in ker delna odpoved dediščini ni mogoča (1. odstavek 136. člena ZD), ne moreta nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine. Ko sodišče odloči s sklepom o dedovanju, odloči o usodi celotnega zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali ga je obravnavalo v celoti ali ne in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zato lahko z novim oziroma dodatnim sklepom o dedovanju, odloči glede dedovanja samo enako kot v prvem sklepu o dedovanju.

Pokaže se torej, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna, obe pritožbi pa neutemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).