Appeal dismissed; claim that debt ceased due to pending possession claim rejected by court.

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ugovor iz 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ je ugovor prenehanja terjatve, terjatev upnikov pa še ni prenehala, saj v pravdi, ki sta jo sprožila dolžnika, še ni bilo odločeno o pravici do posesti. Res ima odločba v motenjskem sporu začasni značaj, vendar ne do vložitve tožbe o pravici do posesti, temveč do odločitve o takšni tožbi. Vse dokler o tem ni odločeno, pa obstaja terjatev upnikov, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu, t.j. sklepu o motenju posesti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe. Dolžnika se zoper sklep pravočasno pritožujeta zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Na naroku sta podala ugovor iz 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in ne po 71. čl. ZIZ. Dejstvo, ki preprečuje izvršbo, je tožba v zadevi II P 147/99, s katero zahtevata od upnikov opustitev posesti. Po 56. čl. ZIZ se lahko ugovor, ki se nanaša na terjatev, vloži tudi po izteku 8 dni, če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo mogoče več navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Dolžnika ugovarjata, da je njuna obveznost z vložitvijo tožbe prenehala. Izvršilni naslov v tem postopku je sklep o motenju posesti, dolžnika pa bosta v drugi pravdi dosegla, da bosta upnika dolžna opustiti vsako posest na balkonu pred stanovanjem dolžnikov in bosta torej dokazala pravico do posesti. Sodna odločba, izdana v sporu zaradi motenja posesti ima začasen namen, torej le dokler nasprotnik v pravdi ne zahteva pravice do posesti. Dolžnika bosta s takim ugovorom uspela v pravdi iz zato je smiselno, da se upošteva že v izvršilnem postopku, saj bo tudi odločba, na podlagi katere bosta dolžnika pridobila pravico do posesti, izvršilni naslov.

Tožba in postopek torej predstavljata tak razlog, ki preprečuje izvršbo, zato bi moralo sodišče ugoditi dolžnikovemu ugovoru in odložiti izvršbo. S tem pa upnikoma ne nastaja nobena škoda. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba ni utemeljena. Na naroku dne 31.8.2000 sta dolžnika predlagala odlog izvršbe zaradi vložene tožbe na opustitev posesti. Izvršilno sodišče je zato povsem pravilno predlog obravnavalo po določilu 71. in naslednjih čl.

ZIZ. Tudi razlogi, ki sta jih dolžnika navajala (vložena tožba in nenastanek škode upnikoma), kažejo na zatrjevanje razlogov, ki so določeni v 71. čl. ZIZ. O takšnem predlogu je izvršilno sodišče pravilno odločilo in navedlo tudi jasne in pravilne razloge za svojo odločitev. Sicer pa je treba dolžnikoma pojasniti, da razlogi, ki sta jih navedla na naroku in sedaj obširno v pritožbi, ne predstavljajo ugovornega razloga iz 8. tč.

1. odst. 55. čl. ZIZ, pa tudi sicer tega pravnega sredstva ne razumeta, saj v pritožbi prihajata v nasprotje z lastnimi trditvami, ko na eni strani trdita, da ugovarjata zoper sklep o izvršbi iz razloga, ki izvršbo preprečuje, po drugi strani pa predlagata odlog izvršbe. Ugovor iz 8. tč.

1. odst. 55. čl. ZIZ je ugovor prenehanja terjatve, terjatev upnikov pa še ni prenehala, saj v pravdi, ki sta jo sprožila dolžnika, še ni bilo odločeno o pravici do posesti. Res ima odločba v motenjskem sporu začasni značaj, vendar ne do vložitve tožbe o pravici do posesti, temveč do odločitve o takšni tožbi. Vse dokler o tem ni odločeno, pa obstaja terjatev upnikov, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu, t.j. sklepu o motenju posesti. Vse, kar dolžnika navajata v zvezi z ugovorom po preteku roka, torej v obravnavanem primeru ni upoštevno, kot je bilo že rečeno, pa je odločitev o predlogu z odlog izvršbe pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pitožbo dolžnikov zavrnilo in potrdilo sklep izvršilnega sodišča (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).