Enforcement objection dismissed for lack of clear set-off declaration and insufficient evidence under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe higher court rejected the debtor's enforcement objection and upheld the first-instance ruling to proceed with execution. The debtor claimed a counterclaim of approximately 9,100 USD and alleged the creditor failed to perform contractual obligations correctly, causing additional costs. The court found the objection inadmissible because it lacked a clear, unambiguous expression of intent to set off the debt and failed to provide specific facts or evidence supporting the counterclaim.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. čl. ZIZ; 5. odst. 62. čl. ZIZ: An objection to enforcement must clearly and unambiguously express the debtor's intent to set off the debt; mere assertions of a counterclaim without explicit set-off language or supporting evidence are insufficient to suspend execution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.
[JEDRO]
Pobotna izjava mora jasno in nedvoumno izražati voljo stranke za pobotanje, zato dolžnikove trditve, da ima do upnika določeno terjatev, katere izponitev je večkrat terjal, sodišče druge stopnje ne šteje za ugovor pobotanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 819.909,80 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da ima do upnika terjatev v višini cca. 9.100,00 USD, ki je zapadla v plačilo dne 17.8.1998. Poplačilo tega dolga so večkrat terjali, vendar so ostale vse upnikove obljube neuresničene. Upnik svoje pogodbene obveznosti, iz katere izvira v tem postopku izterjevana terjatev, ni povsem korektno izpolnil, zaradi česar je imel dolžnik dodatne stroške pri naročanju blaga pri drugem proizvajalcu, v posledici pa je dolžnik tudi izgubil naročilo za naslednjo fazo del.
Dobropis v višini 171.861,20 SIT (priloga A4) se nanaša na dobavo osmih stolov, ki bi jih moral upnik dobaviti že 31.7.1999. Zaradi zamude pri dobavi je moral dolžnik stole nabaviti pri drugem proizvajalcu, kar je zanj pomenilo dodatne stroške. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni obrazložen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen.
Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, vendar so te njegove trditve po ugotovitvah sodišča druge stopnje deloma presplošne, deloma pa neizkazane. V zvezi s trditvijo, da ima dolžnik do upnika terjatev v višini "cca" 9.100,00 USD sodišče druge stopnje pripominja, da zgolj obstoj nasprotne terjatve še ne pomeni prenehanja dolžnikove obveznosti, temveč mora dolžnik prenehanje terjatve s pobotom izrecno uveljavljati (prim. 337.
čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Pobotna izjava mora jasno in nedvoumno izražati voljo stranke za pobotanje, zato dolžnikove trditve, da ima do upnika določeno terjatev, katere izpolnitev je večkrat terjal, ne šteje za ugovor pobotanja. Poleg tega pa so trditve o obstoju nasprotne terjatve tudi povsem nedokazane, čeprav je bil dolžnik v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, da mora za svoje ugovorne navedbe predložiti tudi dokaze. Ugovorne trditve, da upnik svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnil "povsem korektno", so premalo določne, da bi jih lahko šteli kot ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53.
čl. ZIZ, saj dolžnik ne pojasni, katerih svojih pogodbenih obveznosti naj bi upnik ne izpolnil, niti ne konkretizira "dodatnih stroškov", ki naj bi mu nastali zaradi upnikove nepravilne izpolnitve. Prav tako dolžnik ne specificira "dodatnih stroškov", ki naj bi mu nastali zaradi upnikove zamude pri dobavi osmih stolov. Poleg tega pa so tudi te dolžnikove ugovorne navedbe povsem nedokazane. Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnik deloma ni navedel dovolj konkretnih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, niti ni predložil kakršnih koli dokazov za svoje ugovorne navedbe, zato je njegov ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53.
čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.