Appeal dismissed for enforcement officer appointment; appeal against advance deposit order rejected due to lack of legal interest.

Pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi. Pritožba zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker s tem ni odločalo o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja imenovalo P. O. iz L. (prva točka izreka) in odredilo, da mora upnik v 8 dneh založiti 36.000,00 SIT predujma na izvršiteljev račun (2. točka izreka). Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da je zaradi predmetnega poslovnega odnosa med strankama v teku še en izvršilni postopek. Pritožba zoper prvo točko izreka ni utemeljena, pritožba zoper drugo točko izreka pa ni dovoljena. K PRITOŽBI ZOPER PRVO TOČKO IZREKA: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega (primerjaj 2. in 3. odstavek 289.

člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira upnikova terjatev. Iz podatkov v spisu izhaja, da upnik svojo terjatev izterjuje na polagi pravnomočnega izvršilnega naslova, to je sklepa Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 72/96 z dne 22.5.1996, ki je postal pravnomočen dne 18.9.1996. Ker se dolžnik sam sklicuje na (povsem nedokazane) pogovore z upnikom in druge dogodke, ki naj bi se odvijali februarja 1996, to je še pred izdajo izvršilnega naslova, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dolžnik moral te ugovorne razloge uveljavljati že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, medtem ko jih v tej fazi postopka ne more več uveljavljati (prim. 56.

čl. ZIZ). Enako velja tudi za (prav tako nedokazane) navedbe v zvezi z osebnim avtomobilom, ki niso v nikakršni zvezi s predmetnim izvršilnim postopkom, ki se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. V zvezi z ugovorom litispendence sodišče druge stopnje ugotavlja, da med strankama pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani res teče še en izvršilni postopek in sicer pod opr. št. Ig 96/12779, vendar se slednji vodi na podlagi drugega izvršilnega naslova, to je sklepa Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. II Pg 38/96 z dne 6.3.1996 v zvezi s popravnim sklepom z dne 2.4.1996.

V obravnavanem postopku pa je izvršilni naslov sklep Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 72/96 z dne 22.5.1996, zato litispendenca ni podana, saj ne gre za ponovno odločanje o isti stvari. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa prve točke izreka izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikovo pritožbo zoper prvo točko izreka na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in v navedenem delu potrdilo izpodbijani sklep.

K PRITOŽBI ZOPER DRUGO TOČKO IZREKA: Druga točka izreka izpodbijanega sklepa ne vsebuje odločitve, ki bi bila za dolžnika neugodna. V tem delu izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku, torej ni odločalo o pravicah ali obveznostih pritožnika. Zato slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa. Pravni interes je ena od procesnih predpostavk (pogojev) za dovoljenost pritožbe, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, pomanjkanje pravnega interesa pa ima za posledico nedovoljenost pritožbe (3. odst. 343.

čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa na podlagi 1. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrglo kot nedovoljeno. Ker dolžnik s svojo pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).