Appeal allowed; bankruptcy court must notify administrator to verify debt when creditor holds enforceable title.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Slovenia allowed the appeal against a bankruptcy court's decision, ordering the court to redirect the administrator to verify the creditor's claim. The creditor had obtained an enforceable title via a notarized settlement agreement under the Insolvency Act, which the bankruptcy court incorrectly treated as a claim requiring verification. The court ruled that when a creditor possesses an enforceable title, the bankruptcy court must notify the administrator to confirm the non-existence of the debt rather than sending the creditor to verify it.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 251.c člena ZIP; 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP; 3. odst. 144. člena ZPPSL: If a creditor holds an enforceable title such as a court settlement, the bankruptcy court must notify the administrator to verify the non-existence of the claim, not the creditor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da pravilno glasi: "Stečajnega upravitelja se napoti, da v 15 dneh od dneva vročitve tega sklepa začne postopek pred sodiščem za ugotovitev, da ne obstoji upnikova terjatev v višini 17.070.908,48 SIT spp."
[JEDRO]
Podpisan zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ima moč sodne poravnave (primerjaj 2. odst. 251.c člena ZIP). Sodna poravnava pa je po 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP (sedaj po 1. točki 2. odst. 17. člena ZIZ) izvršilni naslov. Če pa stečajni upravitelj prereka upnikovo terjatev, za katero je upnik že pridobil izvršilni naslov, mora stečajni senat skladno s 3. odst. 144. člena ZPPSL na pravdo za ugotovitev, da ne obstoji upnikova terjatev, napotiti stečajnega upravitelja.
[OBRAZLOŽITEV]
Ker je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal terjatev upnika L. d.d., Ljubljana v znesku 17.070.908,48 SIT spp, je stečajni senat z uvodoma citiranim sklepom na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve napotil upnika. Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil, uveljavljal pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa, ker bi moral biti na pravdo, da ne obstoji prijavljena terjatev, napoten stečajni dolžnik. Pritožba je utemeljena. Iz prijave terjatve pritožnika izhaja, da je za prijavljeno terjatev - glavnico v znesku 38.394.346,00 SIT in obračunane zakonite zamudne obresti od te glavnice v znesku 37.252.298,38 SIT (od zneska 10.398.000,00 SIT od 20.9.1997, od zneska 15.657.923,40 SIT od 30.9.1997 in od zneska 12.338.423,10 SIT od 20.11.1997, vse pa do dneva začetka stečajnega postopka 4.12.2000), upnik že pridobil izvršilni naslov.
Prijavi terjatve je namreč priložil zapisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne ..., opr. št. ... o sporazumu strank o obstoju in zavarovanju upnikove terjatve, sklenjen po 251.c členu tedaj veljavnega ZIP, v katerem sta upnik in dolžnik sporazumno ugotovila obstoj upnikove terjatve v znesku 38.394.346,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.398.000,00 SIT od 20.9.1997 do plačila, od zneska 15.657.923,40 SIT od 30.9.1997 do plačila in od zneska 12.338.423,10 SIT od 20.11.1997 do plačila. Tak podpisan zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ima moč sodne poravnave (primerjaj 2. odst. 251.c člena ZIP).
Sodna poravnava pa je po 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP (sedaj po 1. točki 2. odst. 17. člena ZIZ) izvršilni naslov. Če pa stečajni upravitelj prereka upnikovo terjatev, za katero je upnik že pridobil izvršilni naslov, mora stečajni senat skladno s 3. odst. 144. člena ZPPSL na pravdo za ugotovitev, da ne obstoji upnikova terjatev, napotiti stečajnega upravitelja. Prvostopenjsko sodišče je torej zmotno uporabilo materialno pravo, ker je na pravdo za ugotovitev prerekane terjatve napotilo upnika. Utemeljeni upnikovi pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa potem, ko je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo uradno upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev.