Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I cpg 453/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CPG.453.2000 AI generated

Appeal dismissed; appeal in small value disputes requires full disclosure of facts and evidence at first hearing.

Case Number VSL sodba I cpg 453/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment that upheld the enforcement order. The defendant argued for reconsideration based on new documentary evidence obtained after the first hearing, claiming procedural violations. The court ruled that in small value disputes, parties must disclose all facts and evidence at the first main hearing, and late submissions without valid excuses are inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 1. odst. 286. člena; ZPP 2. odst. 286. člena; In small value disputes, parties must state all facts and offer all evidence necessary to substantiate their claims at the first main hearing, and new evidence submitted later without their own fault is not admissible.

Keywords

AI generated
small value disputes burden of proof admissibility of evidence procedural deadlines appeal grounds

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tudi v sporu majhne vrednosti velja določba 1. odst. 286. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za za ugotovitev (resničnosti) njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Sklenilo je še, a mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 62.602,00 SIT. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala razveljavitev, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena. V sporu majhne vrednosti se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP). Pritožbenih navedb, ki zadevajo dejansko stanje, zato pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Pritožnici ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče ravnalo napačno, ker ni upoštevalo njene vloge z dne 28.10.1999. Meni, da je bila z njo upravičena odgovoriti v roku 8 dni na prejeto vlogo tožeče stranke.

Po določbi 3. odst. 452. člena ZPP toženec res lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Navedena določba pa ni edina, ki ureja pravočasnost procesnih dejanj pravdnih strank. Poleg določb, ki so specifične za spor majhne vrednosti, je treba upoštevati še določbe, ki veljajo za vsak pravdni postopek in s tem tudi za spor majhne vrednosti. Po določbi 1. odst. 286. člena ZPP mora stranka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev (resničnosti) njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo.

Kasneje lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le tedaj, če tega ni mogla storiti brez svoje krivde na prvem naroku (2. odst. 286. člena ZPP). Pod enakim pogojem je mogoče poslati sodišču pripravljalno vlogo (3. odst. 286. člena ZPP). V predmetni zadevi je bil prvi narok za glavno obravnavo opavljen dne 14.10.1999. Sporno pripravljalno vlogo tožene stranke bi zato lahko prvostopenjsko sodišče upoštevalo le, če bi tožena stranka izkazala, da v njej navedenih dejstev in predlaganih dokazov ni mogla brez svoje krivde navesti oziroma predlagati že na prvem naroku.

Ker tega ni storila (navedla je le, da je po zadnji obravnavi pridobila listinsko dokumentacijo od podjetja E. d.o.o.), je ravnalo prvostopenjsko sodišče pravilno, ko njene pripravljalne vloge ni upoštevalo. Ne drži trditev pritožnice, da je že v ugovoru smiselno enako zatrjevala kot v neupoštevani pripravljani vlogi. V ugovoru je navedla le, da upniku ni ničesar dolžna, saj med strankama ni nastalo nobeno pravno razmerje, na podlagi katerega bi lahko upnik karkoli terjal od dolžnika. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350.

člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni prispeval ničesar pomembnega za odločanje o pritožbi, je sodišče druge stopnje sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. in 1. odst. 155. člena ZPP).